Ali Žerdin: “Zlati čas novinarstva je zdaj”

Novo sezono Intervjujev Primorskih novic na odru zaznamuje geslo “moč besede”. Gostje novinarke Vesne Humar bodo predvsem kolegi novinarji, uredniki, publicisti. Prvi se ji je sinoči pridružil k pogovoru pred občinstvom Gledališča Koper novinar in sociolog, dolgoletni urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin.

KOPER > O novinarstvu Ali Žerdin pravi, da ni ne poslanstvo ne običajen poklic, temveč je profesija. “To so poklici, ki imajo svoje etične kodekse, trajajo 24 ur na dan sedem dni v tednu in imajo zanimiv privilegij, kakršnega imajo tudi odvetniki, zdravniki in duhovniki, to je privilegij molčečnosti.”

Ne strinja se, da so zlati časi novinarstva že mimo: “Zlati čas novinarstva je zdaj. Veliko se nam dogaja, priča smo pomembnim družbenim spremembam, ki jih ne razumemo najbolje in se je treba vanje poglobiti. Hkrati je to čas, ki je usoden za marsikaterega človeka in je treba pozorno spremeljati, kaj počnejo oblasti. Na mizi je vprašanje, v katero smer se bo obrnila celotna zahodna civilizacija.” Obenem, meni, so skozi ekonomsko perspektivo časi za novinarstvo zdaj težji. “Uveljavilo se je neko prepričanje, naj novinarji kar zastonj delajo. Zaradi napak, ki so bile storjene pred letom 2000, se je dobro zakoreninila ta mentaliteta, da novinarju ni treba plačati. A mu je treba, tako kot učiteljici, zdravniku, odvetniku.”

Kaj meni o selitvi izjav politikov na tviter? “Tviter je poenostavil delo politikov in četudi se zdi, da je bolj demokratičen, je zmanjšal njihovo odgovornost. Za politike ima to čivkanje namreč prednost, da niso soočeni s podvprašanji, ne čutijo dolžnosti, da bi karkoli pojasnjevali.”

Žerdin, ki velja za pronicljivega opazovalca družbe, je obenem tudi vešče pisateljsko pero. Po zadnji knjigi MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19, že piše novo, prav tako povezano z epidemijo covida-19 in s tem, zakaj velik del državljanov ne zaupa cepivom. Tudi o izgubi zaupanja in o zgrešeni vojaški retoriki, s katero je oblast že od začetka epidemije nagovarjala državljane, je v odrskem intervjuju razmišljal Žerdin: “To, da napoveš vojno virusu, hkrati pomeni napoved vojne lastnim državljanom. To je narobe. V vojni gre za refleks, ko velja, da se je treba spustiti v spopad. V psihologiji pa imamo v nevarnosti vgrajena dva različna mehanizma, en je boj, drugi pa beg. Ko gre za zamejevanje virusa, je pravilen odgoor beg, ne pa boj.”

Celoten pogovor z Alijem Žerdinom boste lahko prebrali prihodnji petek v prilogi 7. val.

---