Zapuščene spomenike so očistili in jih postavili v lapidarij

Na pokopališču v Slavini je domači župnik včeraj blagoslovil lapidarij, ki so ga uredili iz zapuščenih nagrobnikov. Ti so dragocena dediščina, ki priča o kamnoseški dejavnosti in o tamkajšnjih rodbinah.

Spomenik zidarskemu mojstru iz Slavine Francu Šorcu in njegovi 
ženi je najstarejši na pokopališču, saj je bil postavljen že leta 
1862.

 Foto: Alijana Drole
Spomenik zidarskemu mojstru iz Slavine Francu Šorcu in njegovi ženi je najstarejši na pokopališču, saj je bil postavljen že leta 1862.  Foto: Alijana Drole

SLAVINA > Pokopališče v Slavini šteje že 202 leti, saj je bilo predano namenu leta 1819, s čimer je eno najstarejših pokopališč v širši okolici. Bogata kamnita dediščina nagrobnikov na njem je spodbudila ljubitelja kamnitih starin Božidarja Premrla ter Krajevno skupnost Slavina, da so se lotili prenove in ohranitve te dediščine. Opuščene nagrobnike, ki so bili posejani po pokopališču, so združili v muzejček na prostem.

Dela je izvedel Marko Rovtar iz Skrilj. Po izkopu in prenosu s pokopališča so nagrobnike smiselno namestili na novo lokacijo ob mrliški vežici. V sredini je dobil mesto železni litoželezni križ družine Smrdel iz Selc, vsi ostali nagrobniki pa so kamniti. Najstarejši sega v leto 1862, postavljen je bil zidarskemu mojstru iz Slavine Francu Šorcu in njegovi ženi. Zanimiva sta nagrobnika Lovrenca Kušlana, prvega učitelja v Slavini, in Marije Zorman iz Žej. Oba sta delo domačih kamnosekov iz družine Moravec. Največji je nagrobnik družine Bole iz Koč, ki ga je izdelal kipar Ivan Rendić, sicer tudi avtor mavzoleja rodbine Gorup na pokopališču v Reki.

Ureditev lapidarija je stala 8.383 evrov, od tega je 1700 evrov plačala Občina Pivka, saj pokopališče služi tudi nekaterim prebivalcem pivške občine. Župnija Slavina pa je obnovila nagrobnike nekdanjih slavinskih duhovnikov in prvega cerkovnika Boleta, ki so vzidani v pokopališki zid.


Najbolj brano