Sežana vse bliže satelitskemu urgentnemu centru

Zdravstveni dom Sežana je med prvimi, ki potrebuje izgradnjo urgentnega satelitskega centra, je ob nedavnem obisku vlade v obalno-kraški regiji dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Kdaj bi ga lahko dobili in kaj to pomeni za štiri kraško-brkinske občine, za katere skrbi sežanski zdravstveni dom?

SEŽANA > Na zaključnem srečanju ob obisku vlade v obalno-kraški regiji je sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte napovedala tudi dve zadevi, pomembni za zdravstveni sistem na Krasu in v Brkinih. Med drugim je povedala, da bo nov plačni sistem “naslovil ruralne ambulante” in da bo država v naslednjih dveh letih namenila zdravstvu 2,1 milijarde evrov, za primarno zdravstvo (ki ga opravljajo zdravstveni domovi) pa bo že v kratkem namenjenih 200 milijonov evrov.

“Zdaj pripravljamo pravilnik za razpisne pogoje, prednost bodo imeli satelitski centri, ki jih Slovenija ni postavila od leta 2015,” je dejala Fortejeva. In prav tu si Sežana lahko obeta uspeh na razpisu, kajti: “Zdravstveni dom Sežana je med prvimi, ki potrebuje izgradnjo urgentnega satelitskega centra,” je rekla državna sekretarka.

Največji problem je zdravnik za Hrpelje

V sežanskem zdravstvenem domu so zelo zadovoljni, da so po dolgih letih končno uspeli dobiti tretjo pediatrinjo. Največji kadrovski problem pa še naprej ostaja ambulanta splošne medicine v Hrpeljah.

Bolnik ne bo nikoli trkal zaman

Direktorica Zdravstvenega doma Sežana Ljubislava Škibin, ki je sodelovala na zaključnem srečanju z vlado v Lipici in tam tudi nanizala probleme podeželskih zdravstvenih domov, pravi, da so za urgentni satelitski center pomembni predvsem normativi: “Če bodo normativi višji, bo v urgentnem satelitskem centru vedno triažna sestra, ki bo ostala v centru, tudi ko bo ekipa z zdravnikom in reševalnim vozilom odšla na teren. Ne bo se torej moglo zgoditi, da ne bi bilo nikogar.”

Urgentne satelitske centre si je država zamislila kot dopolnitev dvanajstih regijskih urgentnih centrov po državi. Slednji že delujejo, ob njih naj bi leta 2015 vzpostavili še 18 satelitskih centrov v večjih in bolj oddaljenih središčih. A v teh krajih se še vedno bojijo, da bi centraliziranje urgentne pomoči še poslabšalo stanje na podeželju - da bi recimo ob klicu iz dispečerskega centra v Ljubljani morala na teren ekipa sežanskega zdravstvenega doma in bi tamkajšnji dežurni center ostal brez nje.

Prostorska stiska

Največji problem zdravstvenega doma v Sežani pa je prostorska stiska: “Pokamo po šivih. Da je nova pediatrinja lahko začela delati, se je morala zdravnica splošne medicine Tadeja Pogačnik Godnič preseliti v prostore Doma upokojencev, kar še zdaleč ni optimalno,” pravi Ljubislava Škibin. Rešitev prostorske stiske bi bila selitev specialističnih ambulant v prostore nekdanje trgovine Emona (nazadnje Mercator), ki so le sto metrov daleč, a doslej za to ni bilo posluha.

“Satelitski urgentni centri naj bi bili namenjeni bolj oddaljenim krajem, da pridemo čim prej do bolnika na terenu in ga v čim boljšem stanju čim prej pripeljemo do bolnišnice. Za to pa so pomembni kadri in oprema,” pojasni Škibinova.

Ne glede na to, da država še ni vzpostavila satelitskih urgentnih centrov, so v sežanskem zdravstvenem domu zadnja leta nakupili tudi nekaj opreme in se kadrovsko okrepili: “Imamo 19 reševalcev; ko sem bila prvič direktorica zdravstvenega doma, jih je bilo osem,” pojasni.

Dežurni center v Hrpeljah mora ostati

Ob tem si v Sežani od satelitskega urgentnega centra obetajo, da jim bo deloma pomagal ohraniti dežurni center v Hrpeljah.

”Vedno bom zagovarjala obstoj obeh dežurnih centrov, ker je za občane vseh štirih občin to bolje, kot pa da bi deloval samo dežurni center v Sežani z dvema zdravnikoma. Če je drugi v Hrpeljah, je od tam hitreje pri bolniku iz tistih krajev. Pa tudi v primeru, ko gre ena ekipa na teren, lahko pride v primeru potrebe druga ekipa iz Hrpelj. To je sicer težje po organizacijski plati, a boljše za bolnike,” je prepričana Škibinova. Zato tudi meni, da bi se morali stroški financiranja hrpeljskega centra razdeliti na vse štiri občine, zdaj ga plačujeta samo divaška in hrpeljsko-kozinska.

---