Videti je bila kot luknja, a bila je veličastna jama

Na površju kraška gmajna, v globini pa pravo podzemno kraljestvo. Na Krasu ne manjka večjih in manjših vdolbin, jama med Padričami in Bazovico pa velja za pravo odkritje. Na začetku je bila videti le kot majhna luknja, prejšnji teden pa so odkrili razsežno naravno podzemno odprtino.

V njej se skriva pestro vlažno bogastvo: od kakor cevčic tankih stalaktitov in krepkih stalagmitov do skrivnostnih rovov. Ime bo dobila po nadarjenemu jamarju Stojanu Sancinu, ki je pomladi podlegel dolgi bolezni. S Claudiom Bratosem je pri Slovenskem planinskem društvu Trst ustanovil Jamarski odsek.

Začetek zgodbe novo odkrite jame sega namreč ravno v čas, ko sta Sancin in Bratos skupaj obredla velik del kraške planote in Slovenije. Gnala ju je skupna ljubezen do podzemlja. Pred mnogimi leti sta med Padričami in Bazovico naletela na luknjo, ki je priklicala njuno pozornost, ker je iz nje pihal prijetno svež zrak. Na začetku se jima ni zdela posebno zanimiva in svet še zdaleč ni pričakoval, da bo lahko življenje prekinil neviden virus. Jamarja sta se osredotočila na druga območja, kjer so bile jame večje in dostop do njih lažji. V času lanskega popolnega zaprtja države in prijateljeve bolezni pa se je Claudio Bratos spomnil majhne odprtine in se lotil raziskovanja. Na kraj se je večkrat odpravil v družbi jamarjev italijanske jamarske skupine San Giusto.

Po dolgem in zelo težavnem delu, odstranjevanju materiala in širjenju vhoda se je jama končno odprla in pred njimi je stalo globoko brezno. Ko so se lahko svobodneje premikali po njej, so ugotovili, da kaj takega že dolgo niso našli na tem območju.

Jama ima še nove rove

Novo jamo bodo v prihodnje še raziskovali, saj je videti, da se še odpira na nove rove. Ogledajo pa si jo lahko tudi tisti, ki niso najbolj vešči v podzemnem plezanju. Odkritje so namreč ovekovečili v posnetku, ki je na voljo na youtubu, na voljo je tudi na spletni strani Primorskega dnevnika.

Stojan Sancin se je rodil leta 1947 v Logu pri Ricmanjih. Sodeloval je pri ustanovitvi krajinskega parka v dolini Glinščice. Kot strokovnjak za podzemni svet je raziskal več kot štiristo jam, zlasti v Matarskem podolju in Kaninskem pogorju. Za svoje delo je prejel tudi Zlati znak Jamarske zveze Slovenije.

Vesna Pahor, Primorski dnevnik

---