Iz krize v krizo
Svet drvi iz krize v krizo. Iz gospodarske v zdravstveno, iz zdravstvene v ekološko, iz ekološke v osebnostno ... “V končni fazi so to samo simptomi istega problema: naše netrajnostne proizvodnje in potrošnje,” bi rekel prvi mož evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx.
Tudi v tem duhu je mogoče gledati na napovedane podražitve bolj ali manj vsega, kar menda potrebujemo za normalno življenje. Preveč proizvajamo in porabljamo preveč naravnih virov - že sedaj so naše potrebe takšne, da bi morali imeti za njihovo zadovoljitev na voljo še vsaj tri dodatne planete. Torej bi bilo za izogibanje vsem sodobnim krizam najbolj modro, če bi postali bolj zeleni.
Pohvalno je, da nekateri domači trgovci razmer ne bodo izkoriščali. Večina se jih je prav tako znašla v primežu odvisnosti od dobaviteljev in dobro je vedeti, da iz nujnih podražitev vsaj ne bodo kovali dobičkov.
Žal pa se za krizami, sploh za sedanjo energetsko, skrivajo mnogo bolj banalni in povsem človeški razlogi. Prvi je gotovo sedanja ekonomska ureditev večine sveta, kjer vse temelji na ponudbi in povpraševanju. Četudi priljubljeni grški ekonomist Janis Varufakis trdi, da se je kapitalizem izpel, posledice te gospodarske ureditve še vedno opletajo z dolgim repom po našem vsakdanu. Kdor se še spominja lanskega zapiranja države in gospodarstva, se bo spomnil tudi, da so se zaradi vsesplošnega zastoja v svetu dogajali celo tako drastični padci cen nafte, da je kupec lahko to surovino ne le prevzel brezplačno, temveč mu je prodajalec povrhu ponujal plačilo, da jo je le odpeljal. Državljani pa smo kupovali bencin po evro za liter.
Danes je položaj ravno nasproten, dodaten zagon pa temu dala tudi povsem človeška lastnost, ki se ji reče pohlep, bolj uvidevno pa špekulacija. Kdor je znal špekulirati, kupovati ceneje na zalogo, ta danes ima in lahko po mili volji določa cene.
Pohvalno je, da nekateri domači trgovci tega ne bodo izkoriščali z navijanjem cen. Večina se jih je namreč prav tako znašla v primežu odvisnosti od porasta cen dobaviteljev in dobro je vedeti, da iz nujnih podražitev vsaj ne bodo kovali dobičkov.
Seveda bo - kot običajno - v največji meri prizadet potrošnik. Ki bo moral v vsakem primeru plačati več. To pa ne odpira le vprašanja socialnih stisk, ki se bodo še poglabljale in rojevale še večje družbene neenakosti. Odpira se še vrsta drugih vprašanj, začenši z zdravstvenim. Kakovostna hrana bo namreč mnogim še težje finančno dosegljiva, posledice slabših prehranjevalnih navad pa bodo dolgoročne ...
In krog bo tako spet sklenjen. Znova bomo v krizi, socialni, zdravstveni, katerikoli že.