Prvovrstni skandinavski noir

Oboževalci skandinavskih kriminalk so po precejšnem predahu to jesen ponovno prišli na svoj račun. Od 30. septembra je Netflixova ponudba bogatejša za šestdelno nadaljevanko Kostanjev mož, v katerem odtujena preiskovalca iščeta serijskega morilca, ki je svojo celotno morilsko agendo in “ikonografijo” zgradil okoli možicljev, narejenih iz kostanjev in hudih travm iz otroštva, ki so ga nepovratno zaznamovale.

Da smo “v varnih rokah”, priča že naslednji podatek, in sicer nadaljevanka je nastala po istoimenski literarni predlogi danskega pisca kriminalk in scenarista Sørena Sveistrupa, ki je pred Kostanjevim možem zaslovel predvsem s scenarijem za vrhunsko dansko kriminalno serijo Umor (Forbrydelsen). Ta je presenetljivo dočakala tudi zelo dobro ameriško adaptacijo (The Killing), Kostanjev mož pa je od lani preveden tudi v slovenščino (založba Učila).

Ponovno skrivnostni detektivski par

Kot se za žanr skandinavskega noirja spodobi, se za navidezno fasado urejenega življenjskega okolja začnejo vrstiti zelo okrutni zločini, med osrednjimi protagonisti in njihovimi bližnjimi pa začnejo tleti številni konflikti. Tudi tokrat v glavni vlogi spremljamo moško-ženski detektivski par, ki ima za seboj precej skrivnostno ozadje.

Naia Thulin (dansko-srbska igralka Danica Ćurčić, ki ima eno od osrednjih vlog tudi v slovenski koprodukciji Morena) je predana preiskovalka in mati samohranilka. Pri vzgoji hčerke ji pomaga samo “dedek”, ki pa dejansko ni njen sorodnik, drugih družinskih članov nima. V službi se ji pri preiskovanju novega primera okrutega umora matere pridruži redkobeseden samotar Mark Hess (Mikkel Boe Følsgaard), o katerem prav tako na začetku izvemo zelo malo, razen očitnega, da ni najbolj priljuden tip. Za oba pa kmalu ugotovimo, da se borita z lastnimi demoni. Thulinova z občutki krivde zaradi zapostavljanja hčerke na račun zahtevne službe, Hess pa z nezaceljenimi ranami iz preteklosti, pred katerimi beži, tako da skače iz primera v primer.

Kostanjev možic kot “podpis” in ključna sled

Njun prvi skupni primer se sicer zaplete, ko ugotovita, da so na kostanjevem možiclju, ki ga je morilec pustil kot “podpis”, prstni odtisi izginulega dekleta, sicer hčerke danske ministrice za socialne zadeve, za katero so menili, da je mrtva. Primer je bil namreč že zaključen, saj je morilec umor priznal in je že sedel v zaporu, a trupla niso nikoli našli.

Thulinova in Hess sta sprva menila tudi, da imata opraviti z osamljenim primerom, a kmalu morilec ponovno udari in zraven naslednje žrtve, prav tako matere, znova priloži kostanjevega možička. Na njem so tudi prstni odtisi ministričine hčerke, Thulinova in Hess pa vse glasneje začneta pozivati šefa k ponovnemu odprtju starega primera in iskati povezave med dekletovim izginotjem ter novimi umori.

Sveistrup je z ekipo (David Sandreuter in Dorte Warnøe Høgh) ponovno opravil odlično delo, saj je poleg prepričljivega razvoja likov v procesiranju starih travm in soočanju z novimi znotraj družinskega univerzuma ponudil še kar nekaj zastranitev v iskanju morilca, ki pa niso bile iz trte izvite in so bile precej kredibilne ... A razkritje dejanskega morilca se nato izkaže za precejšnje presenečenje in je eden boljših nepričakovanih preobratov v tovrstnih serijah.

---