Lekarne morajo ostati ljudem

Lekarne so in morajo ostati temeljni člen zdravstvene infrastrukture. Ta je nastajala dolga leta in celotnemu prebivalstvu omogoča relativno dober dostop do vsega zdravljenja in oskrbe.

Osnovni namen lekarn je povsod približno enako zadovoljevati potrebe ljudi po zdravilih, medicinskih pripomočkih, strokovnem svetovanju o zdravilih. Prav zato delujejo ob velikih mestnih lekarnah tudi majhne v odročnejših vaseh. Ker je tam malo podeželanov in torej malo strank, pogosto poslujejo z izgubo. A ker so del javnih lekarniških zavodov z nizom različnih lekarn, ti izgubo vaških lekarn izravnavajo z dobičkom mestnih.

Noben veledrogerist se ne bo pulil za odpiranje lekarn na podeželju, kjer je dobiček pičel. Svoje lekarne bodo odpirali v mestih in za dober zaslužek uporabljali vse možne tržne prijeme.

Dobra mreža 342 lekarn v sklopu javnih lekarniških zavodov in nekaj koncesionarjev se je že potrdila za potrebno. Bi jo pa zdaj nekateri radi predrugačili. Na hitro hočejo omogočiti tako imenovano vertikalno povezavo - vstop veletrgovcem in ohranitev lastništva veletrgovcev pod kapo javnega zavoda oziroma občine. Dveh občin - ljubljanske in mariborske, ki imata veletrgovca - ljubljanska LL Grosista in mariborska grosista Farma dent. Ve se, zakaj si ti občini s pomočjo predlagatelja spremembe lekarniškega zakona - stranke SMC - za to spremembo tako zelo prizadevata: da bi ustregli apetitom po večjem zaslužku in v zdravstveni zakonodaji, kar lekarniški zakon je, na široko odprli vrata kapitalu. S tem pa vstop ne bo odprt le tema veledrogeristoma in tema občinama, saj bodo tudi ostali - veliko jih je na trgu in v pripravi zdravil - zahtevali zavzetje slovenskega lekarniškega trga. Pod enakimi pogoji, če in ko bo tak zakon sprejet.

Seveda se nihče od njih ne bo pulil za odpiranje lekarn na podeželju - v Posočju, Brkinih, Halozah, Prlekiji ... Tam je poselitev redka in zato dobička ni. Svoje lekarne bodo odpirali v večjih mestih. Ne bo jim mar, da bo zato končni promet tudi v vseh mestnih lekarnah slabši, ker jih bo več, konkurenca izjemna. Njihov namen je tržiti lastne izdelke, za kar vešče uporabljajo vse trgovske prijeme, akcije, tudi pritiske. Kar prispeva k slabšanju zdravja ljudi in veže roke farmacevtom, ki jih bodo silili ponujati le njihove izdelke. Kar je v nasprotju s farmacevtovo poklicno etiko.

Te pasti je stroka že prepoznala in je dosegla črtanje več škodljivih členov zakona. A ne vseh. Proti sprejetju novele so tudi zdravstvena blagajna ZZZS, zdravstveno ministrstvo, odbor za zdravstvo, celo vlada. A zadnjo besedo bodo z glasovanjem o zakonu danes imeli poslanci. Imajo vsi dovolj zdrave pameti in etike?


Preberite še


Najbolj brano