Mladi inovativni kmetje dajejo kmetijstvu nov zagon

Mladi prevzemniki kmetij z inovativnimi pristopi slovenskemu kmetijstvu dajejo nov zagon, lokalnim proizvodom pa prinašajo dodano vrednost in povečujejo njihovo konkurenčnost. Želja in znanje pa nista vedno dovolj, opozarjajo mladi primorski kmetje, ki jih pri razvoju ovirajo predvsem velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, pa tudi pozni prenosi kmetij na mlade.

Gregor Slavec želi z novim kmetijskim logističnim centrom 
spodbuditi in olajšati nakup ekoloških živil tudi javnim zavodom. Foto: Katja Kirn Vodopivec
Gregor Slavec želi z novim kmetijskim logističnim centrom spodbuditi in olajšati nakup ekoloških živil tudi javnim zavodom. Foto: Katja Kirn Vodopivec

PALČJE, KNEŽAK > Timoteja Kovača je poklic kmeta privlačil že v otroštvu, dokončno pa se je zanj odločil med študijem zootehnike na Biotehniški fakulteti. “O drugem poklicu sploh nisem razmišljal, če sem iskren. Že od malega imam rad živali,” pravi mladi rejec iz Palčja, ki je od starega očeta kmetijo prevzel pred šestimi leti. “To je bila pred tremi generacijami običajna majhna samooskrbna kmetija na Pivškem s petimi hektarji zemlje. Počasi sem jemal dodatne površine v zakup,” razlaga mladi prevzemnik, ki danes gospodari z 80 hektarji kmetijskih zemljišč.

Timotej Kovač v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in kmetijsko svetovalno službo razvija nove tehnologije na področju živinoreje.

Gregor Slavec, mladi kmet

“Mladim bi rad pokazal, da kmetija niso samo vile, grablje in motika, ampak veliko več. Če nas bo vsaj nekaj entuziastov, ki še vztrajamo in iščemo tudi nove produkte, se bo tudi kmetijstvo razvijalo in obdržalo, z njim pa tudi krajina.”

Inovativna reja

Strokovno podkovan se je kmetovanja lotil tudi z inovativnimi pristopi, med drugim tudi z rekultiviranjem nekdanjih zaraščenih površin na plitkih in nerodovitnih kraških tleh, kjer danes pase 40 glav govedi in 21 ovc z jagenjčki. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto in kmetijsko svetovalno službo razvija tudi nove tehnologije na področju živinoreje. V začetku prihodnjega leta pa odpira obrat za predelavo in trženje mesa in mesnih izdelkov vrhunske kakovosti, kjer bo poleg lastnega ponujal tudi meso drugih rejcev.

“Živinoreja na kraškem območju temelji na pašništvu, ki pa samo po sebi ne more zagotoviti zadostne količine in kakovosti proizvodov, kot jih zahteva sodobni gurmanski potrošnik,” pojasnjuje. Da bi dosegel višjo dodano vrednost proizvodov na trgu je tehnologijo reje prilagodil z izborom primerne pasme, križanja in tudi prehrane.

67.927

kmetijskih gospodarstev je v Sloveniji

57

let je povprečna starost gospodarja

S povezovanjem do konkurenčnosti

Tudi Gregor Slavec razvoj svoje ekološke kmetije v Knežaku, ki jo je pred osmimi leti prevzel od starega očeta, vidi v povezovanju z drugimi kmetijami in vzpostavitvi socialnega podjetja. Do spomladi namerava na svoji kmetiji postaviti skladiščno-prodajni prostor, kjer bodo potrošnikom na enem mestu na voljo ekološko pridelani lokalni proizvodi s kmetij na območju Brkinov in Zelenega krasa.

Gregor Slavec s svojo maremsko-ambruško ovčarko, ki mu pomaga varovati drobnico pred napadi velikih zveri. (foto: Katja Kirn Vodopivec)

Primorska kmeta se potegujeta za naziv Inovativni mladi kmet

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v mesecu oktobru organizira 13. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet - kmetica. Med 11 kandidati se za laskavi naziv potegujeta tudi dva primorska kmeta, Timotej Kovač in Gregor Slavec. Glasovanje se zaključi v nedeljo, namen izbora pa je podpirati inovativnost med mladimi s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva ter spodbuditi prenos znanja.

“Ko govorimo o slovenskem kmetijstvu, se vedno znova izpostavlja problem premajhne samooskrbe. Tam pa, kjer hrane pridelamo dovolj, ta težko pride do končnega uporabnika. Potrošnik, ki je sicer za kakovostno hrano pripravljen plačati več, pač nima časa, da bi se prevažal od kmetije do kmetije in iskal posamezne izdelke,” rak rano slovenskega kmetijstva izpostavi Slavec, ki želi s kmetijskim logističnim centrom spodbuditi in olajšati nakup ekoloških živil tudi javnim zavodom.

Interes za sodelovanje v projektu je zlasti med manjšimi kmetijami velik, pravi Slavec, saj se kmetje v Brkinih in na krasu, kjer pogoji za kmetovanje niso najbolj ugodni, zavedajo, da lahko konkurenčnost na trgu dosežejo le z dodano vrednostjo in povezovanjem. Sam se je lotil izdelave domačih testenin in sladoleda iz kozjega mleka z dodatki, obenem pa je na svoji kmetiji ponudil izobraževanje za šole, vrtce in druge ustanove.

Žan Bric, predsednik Društva podeželske mladine Primorska

“Če bi pospešili prenos kmetij na mlade, bi bilo več tudi primerov dobrih praks. Zgledi vlečejo, mladi pa radi opazujejo tiste, ki so uspešni.”

“Želim si, da bi še koga od mladih navdušil za poklic kmeta. Rad bi jim pokazal, da kmetija niso samo vile, grablje in motika, ampak veliko več. Če nas bo vsaj nekaj entuziastov, ki še vztrajamo in iščemo tudi nove produkte, se bo tudi kmetijstvo razvijalo in obdržalo, z njim pa tudi krajina,” je optimističen Slavec.

Prepozni prenosi kmetij na mlade

Število mladih prevzemnikov kmetij je sicer v zadnjih dveh letih upadlo za več kot polovico. Če so jih leta 2018 našteli 341, se jih je lani za prevzem kmetije odločilo le še 123. Zelo pozni so tudi prenosi kmetij na mlajšo generacijo. Na 67.927 kmetijskih gospodarstvih, kolikor jih je v Sloveniji po zadnjih podatkih statističnega urada, je povprečna starost gospodarja 57 let. Več kot polovica prevzemnikov pa je stara od 30 do 40 let.

“Ker prihaja do prenosa kmetij razmeroma pozno, ko si mlad človek običajno že pridobi neko drugo zaposlitev, starejši gospodarji pa novostim ne dohajajo več, stagnira sam razvoj kmetije. Če bi pospešili prenos kmetij na mlade, bi bilo več tudi primerov dobrih praks. Zgledi vlečejo, mladi pa radi opazujejo tiste, ki so uspešni,” izziv današnjega kmetijstva vidi predsednik Društva podeželske mladine Primorska Žan Bric.

Denarne spodbude niso dovolj

Da bi pospešili prenos kmetij, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mladim kmetom, starim od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, imajo v lasti najmanj šest hektarjev primerljivih površin ali 15 glav velike živine za zagon dejavnosti nudi finančno spodbudo v višini 45.000 evrov, če se nameravajo s kmetijstvom preživljati, oziroma 18.600 evrov, če bi po prevzemu kmetije še naprej hodili v službo. V zadnjem programskem obdobju, med letoma 2015 in 2020, so podprli 1421 mladih kmetov.

“Poleg tega jim država nudi tudi dodatna plačila po hektarju obdelovalnih površin pri neposrednih plačilih. Mladi kmetje imajo tudi višjo stopnjo financiranja pri investicijskih razpisih, omogoča pa se jim tudi lažji zakup in nakup kmetijskih zemljišč,” pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Pomoč je sicer dobrodošla, vendar to še zdaleč ni dovolj za uspešen razvoj kmetij, meni Timotej Kovač in opozarja na prepočasen prenos zemlje na aktivne kmete. “Tu pogrešam predvsem vlogo sklada kmetijskih zemljišč, ki bi moral odkupovati zemljo od neaktivnih kmetov, jo skomasirati in ponudit aktivnim kmetijam z možnostjo kasnejšega odkupa. Taki modeli po Evropi že obstajajo,” pravi mladi rejec iz Palčja.


Najbolj brano