Divaški zgled duševnega zdravja

V Divači že več desetletij delujejo Varstveno delovni center, enota Centra za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu in društvo na področju duševnega zdravja Vezi. Kar tri ustanove torej, v katere zahajajo ljudje s težavami v duševnem zdravju. In čez nekaj mesecev bodo dobili še četrto, saj se bodo v tri hiše v Divači vselili stanovalci socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu iz Dutovelj.

A kot kaže, Divačani tega ne jemljejo kot dodatne obremenitve, temveč, nasprotno, prav izhajajoč iz dosedanjih izkušenj in skupnega življenja z vsemi tremi ustanovami, kot bogatitev. Tudi novim krajanom bomo, pravijo, prisluhnili in z njimi stkali tesne vezi, da bodo postali del našega življenja. In obratno.

Če sledimo tej definiciji, je v zadnjem času duševno zdravih ljudi vse manj. Zagotovo je za to kriva tudi epidemija, toda vse prevečkrat ta postaja le izgovor.

To se še ne bo zgodilo jutri, saj se hiše za nove stanovalce šele gradijo. A prav pravočasna in odprta komunikacija bo omogočila, da se bodo sproti razblinjali vsi dvomi in strahovi. Predstavniki Doma na Krasu, ki so v ponedeljek obiskali Divačo skupaj z nekaj stanovalci, so prišli pripravljeni odgovarjati na vsa vprašanja, tudi neprijetna. In bodo zanje ostali odprti tudi v prihodnje, so zagotovili.

A povsod ni tako. Ne na eni ne na drugi strani. V preteklosti ni bilo malo primerov, ko se je vas ali manjše naselje uprlo komuni za odvisnike, centru za begunce ali drugi ranljivi skupini samo zato, ker jih o tem nihče ni dovolj zgodaj in na primeren način obvestil.

Ko gre za duševno zdravje, je dobra komunikacija še toliko pomembnejša, saj je spoštljivo sporočanje in poslušanje predpogoj, da se obe strani počutita varno in upoštevano. Vrline torej, ki si jih želimo vsi, a jih obenem vse prevečkrat zgolj pričakujemo od drugih, sami pa se jih ne držimo. Tisti, ki se ukvarjajo z osebami s težavami v duševnem zdravju, vedo, da je dobra komunikacija gradnik duševnega zdravja. Torej ne samo gradnik zdravljenja ali obvladovanja duševnih bolezni, temveč tudi ohranjanja duševnega zdravja vseh nas, ki zase mislimo, da smo duševno zdravi, če le nimamo kakih izrazitih znakov duševne motnje. Toda biti duševno zdrav, trdi stroka, ne pomeni samo odsotnost duševne bolezni, temveč o tem govorimo lahko le, ko smo zadovoljni sami s seboj in z odnosi z drugimi, ko se uspešno soočamo z izzivi in problemi ter doprinašamo skupnosti, v kateri živimo.

Če sledimo tej definiciji, je v zadnjem času duševno zdravih ljudi vse manj. Zagotovo je za to kriva tudi epidemija, toda vse prevečkrat ta postaja le izgovor. Če smo duševno zdravi, za to, da nekoga še pred pozdravom napademo in da ga ne poslušamo, ampak mu le sporočamo svoja stališča, ni kriva epidemija, temveč mi sami.


Preberite še


Najbolj brano