So v Izoli skočili v dovolj globok OPN?

V izolski občini so najprej skočili v morje in šele zatem ugotavljali globino, vsaj tak občutek daje občinski svet, ki je 8. julija, v času dopustov, sprejel odlok o občinskem prostorskem načrtu (OPN), pred dvema dnevoma pa še tri sklepe, s katerimi bi občina v prihodnjih letih ta OPN spremenila, da bi bil bolj po meri nekaterih strank in list v občinskem svetu, pa tudi Civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki o njem zahteva referendum, občina pa z njim, tako zelo očitno, odlaša.

Občutek, da skoka v globino ni dobro premislil, daje tudi župan Danilo Markočič, ki je predlagal sprejetje OPN in kasnejših sklepov z utemeljitvijo, da bi bilo škoda zavreči 12 do 13-letni trud, ki ga je občinska uprava vložila v pripravo OPN, in da se občina brez njega prihodnjih pet do deset let ne bi mogla razvijati. Tega, da OPN nima še 25 drugih občin, vključno s koprsko in piransko, ter da bo država podaljšala rok za njegovo sprejetje za tri leta, ni omenil.

Najpomembnejše vprašanje pa je, ali bi s spreminjanjem OPN tvegali odškodninske zahtevke po vzoru R Mercurija. Jasnega odgovora, da novih odškodnin ne bo, od Markočiča nismo dobili.

Še bolj nenavadno je, da so se nekateri svetniki zahvalili civilni iniciativi, ki je nestrinjanje z OPN strnila v 33 točk, češ da so se v tem času (beri: po sprejetju OPN) o tem najpomembnejšem občinskem aktu veliko naučili, pa tudi, da so ga zaradi civilne iniciative pripravljeni izboljšati. Če odmislimo (pravno) vprašanje, koliko so takšni sklepi zavezujoči in koliko svetnikov se bo v prihodnjem mandatu spomnilo nanje, se zunanji opazovalec vpraša, koliko jih je julija, ko so glasovali za sprejetje OPN, vedelo, kaj v njem piše. Z njim namreč omogočajo pozidavo nekaterih najboljših kmetijskih zemljišč na območju Morer in na Maliji skupaj z Nožedom ter stanovanjsko gradnjo tik ob morju, na Argu in Ribi z Malo opremo. V izolski občini pa je bilo že leta 2018 30 odstotkov stanovanj vikendaških, sedem odstotkov manj kot v piranski in prav toliko več kot v koprski občini; tako izhaja iz študije Urbanističnega inštituta. V Izoli je pred dvema letoma živelo 573 prebivalcev na kvadratnem kilometru, kar jo uvršča na tretje mesto najgosteje poseljenih občin v državi, za Ljubljano in Mariborom, povprečne vrednosti se vrtijo okrog 103 prebivalcev.

Najpomembnejše vprašanje pa je, ali bi v Izoli s kasnejšim spreminjanjem OPN tvegali nove odškodninske zahtevke po vzoru podjetja R Mercuri, ki mu je občina v začetku Markočičevega mandata plačala skoraj dva milijona evrov in za toliko okrnila seznam naložb za štiri leta. Toda jasnega odgovora, da novih odškodnin ne bo, kljub vprašanju od Markočiča nismo dobili.


Preberite še


Najbolj brano