Zavajanje o parku ni vžgalo
Ker je bil rezultat naknadnega referenduma v Kopru tako izrazit, lahko iz njega povlečemo nekatere ugotovitve o političnem trenutku v največjem primorskem mestu. Same parcele na zasutem Škocjanskem zatoku, ki so bile predmet referendumskega vprašanja, so s potrditvijo občinskega prostorskega akta bliže ureditvi in pozidavi. Zaraščenosti in goščavi so šteti dnevi, pravzaprav leta, ker jasen da na referendumu še ne pomeni, da bomo prihodnje leto tam res videli stroje. Zbiranje gradbene dokumentacije pač traja ...
Sami rezultati pa so jasen pokazatelj, da imajo Koprčani Borisa Popoviča in njegove politike dovolj. Sicer je res zbral 4228 glasov (kar je desetina volilnega telesa), a so med njimi tudi tisti, ki so iskreno glasovali za zelene površine, in tisti, ki so iz povsem osebnih razlogov nastrojeni proti Milanu Mandariću ali Acu Kabanici. Število njegovih podpornikov je precej upadlo, kar se je poznalo v kampanji, bremena, ki so ga nosili njegovi nekdanji prebegli sodelavci, se ne da nadomestiti, pa tudi občinskih resursov ne more več uporabljati za lastne propagandne namene. Ob tem je nekdanji župan naredil tudi taktično napako, saj si je za bojno polje proti Bržanu in občinski upravi izbral temo, ki večine ljudi ne pritegne. V kampanji, kolikor je je pač bilo, se je izkazalo, da argumenti ne govorijo v njegov prid ter da so tveganja ob morebitni zavrnitvi odloka prevelika. Več možnosti bi imel, da bi svojo volilno kampanjo in morebitni referendum zastavil ob kakšni bolj pereči zadevi, ki tare širši sloj ljudi in v kateri je občinska uprava zagrešila napake ali pa ni ravnala učinkovito. Priznati pa je treba, da je občinska oblast z najavo, da bo sama vložila referendumsko pobudo, izvedla uspešen protinapad in Popoviču vzela vetra iz jader. V Izoli, denimo, kjer imajo podobne referendumske kolobocije, ravnajo povsem obratno.
Sami rezultati so jasen pokazatelj, da imajo Koprčani Borisa Popoviča in njegove politike dovolj.
Referendumsko vprašanje o Urbanem središču Barka je bilo morda res nekoliko nerazumljivo, a zagotovo je bilo bolj razumljivo od tistega, ki ga je Popovič skoval v svoji prvotni referendumski pobudi, ko je govoril o nasprotovanju ukinitvi centralnega parka. Tam parka nikoli ni bilo (in to Koprčani dobro vedo) in niti ni bil načrtovan, dokler se zanj ni odločil sam Popovič zaradi golega nagajanja svojemu nekdanjemu poslovnemu partnerju in prijatelju. Kazen za to zavajanje je bil slab referendumski iztržek, ki posledično predstavlja slabo popotnico Borisu Popoviču na njegovi poti k vrnitvi na občinski prestol. Koprčani so preprosto povedali, da takšnim sprevračanjem dejstev ne nasedajo več.