Ne gre za parcelo, temveč za oblast
Pravzaprav bi bilo najbolje, da bi v nedeljo Koprčani na mizo dobili ne samo dva, temveč tri ali štiri alternativne načrte, kako naj bi bilo videti v prihodnosti atraktivno zemljišče med sodiščem, koprskimi nakupovalnimi središči in novo parkirno hišo ter o njih sprejeli zavezujočo odločitev. A bo na lističih zgolj suhoparno birokratsko vprašanje o prostorskem načrtu, za katerim se sicer skriva ideja zasebnega kapitala o ureditvi sodobne poslovno-stanovanjske soseske z nekaterimi javnimi ustanovami, obdane z zelenimi površinami. Nasprotniki takšnega prostorskega načrta pa ponujajo znanstveno-fantastično alternativo z dubajskim stolpom in izkopom plovnega kanala za potniške ladje, ob tem pa še nekakšen centralni park. Pri tem bi moral krajan upoštevati še posledice glasovanja, ki bi v primeru zavrnitve odloka najbrž pripeljalo do astronomskih tožb lastnikov omenjenih parcel, ki bi bile degradirane v nasprotju z njihovo voljo.
Vendar pa se koprski volilci dejansko ne bodo odločali, ali jim je bolj všeč oziroma ali je bolj realen prvi ali drugi urbanistični načrt, saj je zgodba o Toncityju tako zamegljena in prepletena, z manipulacijami v predreferendumski kampanji pa še dodatno zašuštrana, da se bo glasovanje na koncu bolj ali manj zreduciralo na premisi Popovič - Bržan. Zakaj si je nekdanji župan za bojno polje napadov na aktualno občinsko oblast izbral prav omenjeno zemljišče, ne pa kakšne druge napake občinske uprave ali župana, ni znano. Morda je razlog celo v maščevalnosti do njegovega nekdanjega velikega prijatelja Milana Mandarića, glede na to, da Koprčani ne morejo kar tako verjeti njegovi nenadni preobrazbi v velikega okoljevarstvenega borca za zeleno in ekološko čisto mesto. Prav vsem je namreč še dobro v spominu, da je bil prav Popovič v 16 letih županovanja idejni vodja in promotor zidanja, betoniranja in gradbenih podvigov na vseh mogočih krajih. In prav on je za Toncity predvidel bistveno bolj gosto pozidavo, kot je trenutno predlagana, s katero bi gradbeni baroni še bolj mastno zaslužili.
Koprčani ne morejo kar tako verjeti nenadni preobrazbi Borisa Popoviča v velikega okoljevarstvenega borca za zeleno in ekološko čisto mesto.
Nesrečne parcele so zgolj sredstvo in po drugi strani talec Popovičevih načrtov za vrnitev na oblast. Z referendumskim glasovanjem se bo končala zgolj prva bitka v predvolilni kampanji, ki se je z zbiranjem podpisov začela že spomladi. Izid referenduma o veljavnosti prostorskih aktov na omenjenem območju bo lakmusov papir za županske ambicije Borisa Popoviča. Zato bodo Koprčani v nedeljo v volilne skrinjice predvsem poslali močno sporočilo, kam se sploh obrača koprsko volilno telo.