Posočje in Gorenjsko bi povezali s predorom

Če se bodo uresničile napovedi, naj bi država temeljito prenovila cesto čez Vršič, ki je predvsem na gorenjski strani zelo načeta. “Prenova je nujna, upam, da se bo kmalu začela uresničevati,” pravi Valter Mlekuž, ki opozarja, da je treba urediti tudi parkiranje in pluženje. Država oživlja tudi staro idejo o gradnji predora pod Vršičem, ki da je “edina rešitev za celoletno prevoznost.”

Razmere na Vršiču so poleti kaotične, treba jih je urediti, 
poudarjata župana. To potrjujejo tudi na ministrstvu, ki predvideva več ukrepov.  Foto: Leo Caharija
Razmere na Vršiču so poleti kaotične, treba jih je urediti, poudarjata župana. To potrjujejo tudi na ministrstvu, ki predvideva več ukrepov.  Foto: Leo Caharija

BOVEC, KRANJSKA GORA > “Strinjam se, da je treba cesto čez Vršič prenoviti. Na našem delu je sicer v odličnem stanju, na gorenjskem delu pa je katastrofa,” se je na novico o tem, da bi ministrstvo za infrastrukturo temeljito prenovilo cesto čez Vršič, odzval bovški župan Valter Mlekuž. “Končno,” pa je bil kratek, a zelo poveden odziv njegovega kranjskogorskega kolega Janeza Hrovata. Prenovo mora dokončno potrditi še vlada, a tudi če oziroma ko bo to storila, bo preteklo še precej časa, preden se bo začela. V Bovcu in Kranjski Gori so zadovoljni, da se zadeve vsaj premikajo.

Na vršiški cesti galerije, nasipi ...

Vršiška cesta, ki povezuje Bovec oziroma dolino Trente s Kranjsko Goro, je v glavnem pozimi večkrat zaprta, prebivalci in turisti pa morajo z Gorenjske v Posočje preko Italije. “Cesto ogroža najmanj 27 snežnih plazov, kar je glavni razlog za to, da v letih z normalnimi zimami ni prevozna tudi do šest mesecev na leto. Ti plazovi sodijo tako po razsežnostih kot po rušilni moči med največje v Sloveniji. Poleg snežnih plazov velike nevšečnosti povzročajo tudi snežni zameti. Pluženje je nevarno in negospodarno, v ovinkih pa kljub pluženju obstajajo nevarnosti bočnega zdrsa,” razloge za prenovo nizajo na ministrstvu za infrastrukturo, kjer dodajajo, da je tudi poleti “zaradi gostega prometa prelaz Vršič pogosto popolnoma neprevozen, tako da je onemogočena hitra in varna intervencija po cesti v dolino.” Na ministrstvu zdaj načrtujejo temeljito prenovo ceste z galerijami, nasipi za preusmeritev plazovine in ukrepi za zavarovanje ceste.

Valter Mlekuž

župan Bovca

“O prenovi in urejanju razmer se pogovarjamo že leta in je nujno. Upam, da se bo premaknilo.”

Edina rešitev je predor

A vse to ne bo dovolj, so prepričani: poleg omenjenih ukrepov je edina rešitev za celoletno prevoznost gradnja predora. “Z vidika varnosti, prevoznosti in varstva narave je tudi najustreznejša. Izgradnja predora bi omogočila tudi lažje uravnavanje prehodnega in stoječega motornega prometa na vrhu prelaza v kopni sezoni. Cesta ni le najhitrejša in najkrajša povezava Zgornjega Posočja z Gorenjsko, temveč tudi z osrednjeslovensko regijo, kar je zelo pomembno v primeru nesreč, ko je treba čas za prihod in odhod intervencijskih vozil čimbolj skrajšati,” poudarjajo na ministrstvu, kjer računajo, da bi v prihodnjih letih pripravili strokovne podlage, kar naj bi stalo 660.000 evrov.

Načrti o gradnji predora so dobrodošli, pozdravljajo jih tudi številni v Posočju, ki se vozijo na gorenjsko stran. Ker pa so zamisli stare že več desetletij, nekaj študij pa že dolgo ždi v predalih, skepsa, da bodo predor res zgradili, ostaja. “Res upam, da se bo premaknilo,” pravi župan Mlekuž, ki se zaveda, da bo pot do gradnje še dolga.

27

snežnih plazov ogroža cesto čez Vršič

Razmere je treba začeti urejati takoj

Podobno kot Hrovat opozarja, da se je treba čim prej lotiti nevzdržnih razmer na cesti: “O prenovi in urejanju razmer se pogovarjamo že leta in je nujno.” Na zadnjem sestanku v Kranjski Gori, ko so o parkiranju na prelazu pogovarjali s TNP in zavodom za varstvo naravne dediščine, je bilo polemično. Sprva predvidenih 140 parkirnih mest naj bi zmanjšali na 80 do 90. “Upam, da smo se uskladili,” pravi Mlekuž. Pozimi je težava pluženje. Za zimsko vzdrževanje ceste država letno nameni približno 120.000 evrov, stroški lahko narastejo za trikrat. Lani je bila cesta zaprta 99 dni. Problem je, da jo plužita dva izvajalca, eden z bovške, drugi s kranjskogorske strani, vsak le do vrha. Zaradi česar nastajajo tudi nepotrebne nevšečnosti. “To mora država urediti. Ko bo zapadel sneg, lahko spet nastane problem,” se strinja Mlekuž. Sistem je treba posodobiti, poudarjajo Trentarji, ki spomnijo na dogajanje med prvomajskimi prazniki leta 2019, ko je bilo snega za vzorec in je hitro skopnel, cesta pa je bila po njihovem nerazumno zaprta.

Edina rešitev za prevoznost ceste sta izgradnja predora pod prelazom Vršič in protilavinskih objektov ter izvedba ostalih zaščitnih ukrepov na oziroma ob obstoječi cesti.


Najbolj brano