Po elisah iz Luke potujejo še stolpi za vetrnice

V minulih mesecih so Koprčani lahko opazovali, kako iz pristanišča tovornjaki v poznih večernih urah prevažajo 65-metrske elise za vetrnice, v zadnjem času pa radovedne poglede privlači sorodni tovor izrednih dimenzij. Elisam do končnega cilja v mestu Gattendorf v avstrijski deželi Gradiščanski zdaj sledijo še sestavni deli vetrničnih stebrov, ki merijo od deset do 28 metrov in tehtajo od 47 do 60 ton.

Odpri galerijo

KOPER > Medtem ko so elise v Koper priplule iz Španije, Turčije in Indije (nekaj jih še pričakujejo), sestavne dele vetrničnih “debel” izdelujejo v indonezijskem Ciwandanu. Od tam je po morski poti v Luko od konca avgusta prispelo 24 ogromnih valjev, ki bodo sestavljali stebre štirih vetrnic. Ti bodo, če odštejemo turbino vetrnice, v višino merili 116,5 metra in tehtali 326 ton.

V logistični verigi, ki skrbi za pretovor in prevoz tovrstnih projektnih tovorov, poleg Luke Koper, carine, kamionskih prevoznikov Bolk in Prangler ter ekipe, ki na terenu sestavlja dele tovora, eno ključnih vlog igra tudi koprski ladijski agent in špediter Transagent.

Dejan Rakar, direktor Transagenta

“Prvi izziv je poiskati ladjo, ki je specializirana za projektne tovore, nato najti primerno pristanišče za pretovor blaga in nato še opraviti pregled celotne trase poti, ki se začne v pristanišču nakladanja ter konča na gradbišču.”

Preglavice ob skulpturi, na mostovih in v predorih

“To niso redni posli. Vsak tak posel se pripravlja po leto ali več vnaprej,” pravi direktor Transagenta Dejan Rakar. Izzivov pri tovrstnih logističnih podvgih ne manjka. “Prvi izziv je poiskati primerno ladjo, ki je specializirana za projektne tovore, nato najti primerno pristanišče za pretovor blaga in nato še opraviti pregled celotne trase poti, ki se začne v pristanišču nakladanja ter konča na gradbišču, prevoz tovora do tja pa traja od devet do 12 ur,” pojasni Rakar.

116,5

metra bodo (brez turbine) merili v višino sestavljeni stebri vetrnic, tehtali pa bodo

326

ton.

Pri odpremi 65-metrskih vetrničnih elis iz Luke je prevoznikom kar nekaj preglavic povzročala skulptura na Janeza Lenassija (slavolok samostojnosti) v krožišču pred vhodom v pristanišče, saj so mimo nje le s težavo uspeli pripeljati tovor takšnih dimenzij. Zelo pazljivo je treba tudi prek vseh mostov, “pri prevozu stolpov pa predstavlja velik izziv skoraj vsak predor, še posebej dva nižja v Avstriji, kjer gre res na tesno, dobesedno na milimetre,” pove Rakar.

Odkar so vinjete, ni več ovir na avtocesti

V Transagentu imajo s projektnimi tovori - predvsem z zelo težkimi, ne toliko z izvengabaritnimi - že precej izkušenj. “Iz Madžarske v Francijo smo denimo pred leti prepeljali celotno hladilno tovarno cevi,” navede Rakar in kot zanimivost izpostavi: “Takrat je bilo potrebno na avtocesti demontirati del cestninskih postaj, da je tovor sploh lahko šel mimo. Odkar so v veljavi vinjete, teh težav ni več.”

Zahtevni logistični zalogaji so bili tudi prevozi transformatorjev, težkih tudi do 350 ton. Rakar spomni na primer iz leta 2013, ko zaradi časovne stiske ladijski prevoz težkega transformatorja ni prišel v poštev, zato je na pomoč priletelo največje letalo na svetu, ruski antonov 225, ki je tovor iz Zagreba odpeljal do Filipinov.

---