Skupno odrešenje Danteja in patra Romualda
Kultura
22. 09. 2021, 14.53
, posodobljeno: 19. 01. 2022, 16.36
Literarni večeri tretjega programa Radia Slovenija - Ars in Slovenskega stalnega gledališča so že postali prijetna in vedno sugestivna stalnica v izvenabonmajskem programu tržaškega gledališča. Najnovejši literarni večer tega cikla je v sodelovanje vključil še slovenski program RAI FJK, SNG Nova Gorica in Slofest - festival Slovencev v Italiji.
Igralci in glasbeniki so združili moči v cerkvi v Štandrežu za dvojni poklon patru Romualdu in Danteju Alighieriju, po izvirni zamisli Mateja Veniera.
Večer z naslovom Odrešenje in onkraj se ni odvijal v gledališču ali v radijskem studiu, temveč v pomenljivem okviru cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu. Posvečen je bil 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Kapucinski oče, krstno imenovan Lovrenc Marušič, je bil v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki pesnik Dante Alighieri pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika.
Ta literarna svetova se ne bi mogla bolj razlikovati, avtor scenarija Matej Venier pa je našel skupno nit v temi odrešenja, saj je napisal: “Kristusovo odrešenjsko trpljenje so očetje kapucini v Škofji Loki na najbolj nazoren način prikazali svojim vernikom, veliki Alighieri pa je trpljenje grešnikov v peklu in vicah opisal tudi kot opomin za prehod duše k višjemu odrešenjskemu spoznanju.” Nekatere osebe, ki nastopajo v pasijonu, predvsem Jezusovi mučitelji, se znajdejo tudi v Božanski komediji v enem od krogov pekla. Tudi ženski odrešenjski princip ju povezuje: v tridesetem spevu Danteja zapusti Vergil in prevzame Beatrice. Idealno mladostno ljubezen je pesnik povzdignil v odrešilno načelo. Kot se v Pasijonu dogaja z Materjo božjo.
Režiser Alen Jelen je postal tudi del dramaturškega koncepta, ki je bil zasnovan kot uprizarjanje bralne vaje, pri kateri so v raznih vlogah nastopili Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Izvedba v cerkvenem okviru je dala celoti posebno akustično podobo, za dodatne sugestije v mističnem smislu pa so poskrbele tudi glasbene medigre organistke Apolonije Gantar in violončelistke Andrejke Možina. Skoraj vsi odlomki skladb Johanna Sebastiana Bacha, Johannesa Brahmsa, Marcela Dupreja ter slovenska ljudska Marijina pesem so bili povezani z bivanjsko tematiko.
Italijansko in slovensko književnost je počastilo čezmejno sodelovanje, saj sta literarni večer neposredno prenašala tretji programu Radia Slovenija in slovenski program RAI - Radio Trst A. Na spletu in socialnih omrežjih je še dostopna povezava do videoprenosa dogodka.