Palčič 80: slike so postale tudi scene

Drža človeka in navdih umetnika sta v enaki meri prisotna na razstavi, ki bo do konca leta na ogled v vhodni avli Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Klavdij Palčič (1940-2021) je v 82. letu po hudi bolezni v ponedeljek preminil, ostajajo pa njegova dela in neizbrisen pečat, ki ga je pustil s svojim delovanjem. Razstava je nastala na pobudo Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Slovenskega stalnega gledališča, po poslanstvu različnih ustanov, v katerih je Palčič uveljavil svoje umetniške, družbene in politične poglede. Grafični oblikovalec Andrej Pisani je zbral vrsto dragocenih del (pretežno iz ateljeja umetnika), postavitev pa je podpisal tehnični vodja SSG Peter Furlan.

Razstava Palčič 80 prikazuje mojstrovine v velikem formatu, ki bodo do decembra krasile vhodno vežo tržaškega gledališča.
Razstava Palčič 80 prikazuje mojstrovine v velikem formatu, ki bodo do decembra krasile vhodno vežo tržaškega gledališča. 

Palčič 80 je razstava ob življenjskem jubileju v začetku tedna preminulega slikarja, kiparja in ilustratorja Klavdija Palčiča, ki je bila že v načrtu leta 2020, a je zaradi zaprtja gledališč lahko doživela odprtje šele 10. septembra letos, ob tržaški premieri nove uprizoritve SSG Čudovita. Realizacijo razstave sta podprla Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, na odprtju pa je v govoru odbornica Serena Tonel poudarila še pokroviteljstvo Občine Trst. Ogled bogate razstave so uvedle besede drugih dveh vodilnih predstavnic sodelujočih ustanov, predsednice SSG Brede Pahor in predsednice SKGZ Ksenije Dobrila.

Klavdij Palčič se je rodil v Trstu leta 1940. Že v letih srednješolskega in univerzitetnega študija je sodeloval pri razstavah in se prijavljal na natečaje v rojstnem mestu in drugod. Po dokončanem študiju na umetnostnem liceju v Benetkah je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na srednjih šolah v Trstu in Gorici. V šestdesetih letih je bil član tržaške skupine umetnikov Raccordosei - Arte Viva, v sedemdesetih letih pa je ustanovil in več let vodil grafični atelje.

Kot scenograf in kostumograf je sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, s Cankarjevim domom, Mestnim gledališčem in Dramo v Ljubljani, z gledališčem Verdi v Trstu (ustvaril je scene za Merkujevo opero Kačji pastir), La Fenice v Benetkah in z gledališčem Theater an der Wien na Dunaju. Leta 1984 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo. Palčič idejno približuje krovno organizacijo in osrednjo slovensko gledališko ustanovo v Italiji, saj je predsedoval Slovenski kulturno-gospodarski zvezi.

Ob razstavi je izšla priložnostna dvojezična brošura, ki vsebuje esej likovnega kritika Joška Vetriha in misel Marjana Kravosa, ki je o delu Klavdija Palčiča v gledališču napisal: “Dosegel je neverjetne poante privlačnosti: slike so se prelevile v scene, scene so mu dajale sok za slike. Te komplementarnosti in analogije, to vijuganje iz dvodimenzionalne slike v tridimenzionalno postavitev scene so razpoznaven predznak njegovega ustvarjanja. Tudi njegovo neustrašno eksperimentiranje v materialih, njihovih strukturah, postavlja nov dialog z gledalcem na višjo raven.”

Razstava bo na ogled v času obratovanja blagajne, od torka do petka od 10. do 15. ure ter ob večernih in popoldanskih predstavah.


Preberite še


Najbolj brano