Radi bi zaustavili krčenje slovenske manjšine na Hrvaškem
Na Hrvaškem te dni poteka popis prebivalstva, ki bo pokazal tudi, koliko Slovencev živi prek južne meje. Njihovo število namreč že desetletja upada. Številčnost določene narodne manjšine pa je glavna podlaga za zagotavljanje manjšinskih pravic in ohranitev že pridobljenih, opozarjajo v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, kjer pozivajo rojake k opredelitvi za slovensko narodnost in jezik.
HRVAŠKA
> Do 26. septembra bo na Hrvaškem prvi digitalni popis prebivalstva, ko bodo državljani lahko sami vpisali svoje podatke preko spleta. Do sedaj, poroča hrvaški državni zavod za statistiko, se je samopopisalo že več kot pol milijona prebivalcev, največ, prek 170.000, v Zagrebu. V drugi fazi, med 27. septembrom in 17. oktobrom, pa bodo preostale prebivalce obiskali popisovalci.
Popis prebivalstva pa bo vplival tudi na Slovence, posebej slovensko manjšino. Kot opozarjajo v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, je težava s sedanjim popisom prebivalstva, da se državljani lahko opredelijo le z eno narodnostjo. “Kaj pa otroci iz mešanih družin? Kako naj se opredeli otrok, ki ima mamo Slovenko in očeta Hrvata? On bi se rad opredelil kot Slovenec in Hrvat, toda tega ne more storiti,” se sprašujejo v zvezi.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem
“Kaj pa otroci iz mešanih družin? Kako naj se opredeli otrok, ki ima mamo Slovenko in očeta Hrvata? On bi se rad opredelil kot Slovenec in Hrvat, toda tega ne more storiti.”
Število vpliva na zagotavljanje pravic
Število ljudi v določeni manjšini namreč vpliva na zagotavljanje manjšinskih pravic. Ali, kot poudarjajo v zvezi, številčnost določene narodne manjšine je pomembna za zagotavljanje več manjšinskih pravic in ohranitev že pridobljenih. “Ključna pa je tudi za razpis manjšinskih volitev, za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki se razpišejo na podlagi številčne navzočnosti prebivalstva določene narodne skupnosti v županijah, mestih in občinah.”
Poleg tega število pripadnikov, denimo slovenske narodne manjšine, ponuja tudi več zakonskih možnosti in razlogov za uresničitev različnih pobud in pravic na drugih področjih, kot so izobraževanje, kamor sodi učenje slovenščine v vrtcih, šolah in fakultetah, mediji, ki vključujejo publikacije ali programe tudi v slovenskem jeziku na javni televiziji, in gospodarstvo s čezmejnimi povezavami na različnih področjih, od varstva okolja, zdravstva in prometa do turizma in kulturne dediščine. “Nenazadnje pa nam večje število ali vsaj ohranitev sedanjega v prihodnosti omogoča morda tudi več možnosti za poslanski sedež v hrvaškem Saboru,” dodajajo v zvezi.
10.517
Slovencev živi na Hrvaškem po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2011
22.376 jih je živelo leta 1991
Da Slovenci kot manjšina počasi izginjajo iz Hrvaške, kar bi lahko vodilo v izgubo pravic, ki jih imajo v skladu s hrvaško zakonodajo, je nedavno opozorila tudi poslanka hrvaškega sabora Barbara Antolić Vupora.
V 30 letih pol manj Slovencev na Hrvaškem
Številke kažejo, da po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2011 živi na Hrvaškem 10.517 Slovencev, od tega 7171 Slovenk. Številka je najbrž večja, menijo v zvezi, saj njihovo vsakdanje delo na terenu v primerjavi z dejanskimi podatki kaže, da ima bistveno več posameznikov slovenske korenine, ali pa so prek družinskih vezi povezani s Slovenijo. Leta 2001 je bilo namreč na Hrvaškem uradno 13.173 Slovencev, leta 1991 pa 22.376. Kar pomeni, da se je v dvajsetih letih število Slovencev na Hrvaškem prepolovilo.
Tudi zato zveza v imenu vseh slovenskih organizacij na Hrvaškem poziva rojake k narodnostni in jezikovni opredelitvi v trenutno potekajočem popisu prebivalstva. “Z namenom, da bi ohranili vsaj sedanjo raven in zaustavili drastično upadanje števila zadnja desetletja,” poudarjajo v zvezi. V ta namen so izdali tudi letak, prek katerega Slovence na Hrvaškem pozivajo k opredelitvi za slovensko narodnost in slovenski jezik.