Zakaj so spremembe dobre?

V naravi je edina stalnica - sprememba. In vendar smo ljudje, četudi del naravi lastnih ciklov in sprememb, ujetniki rutine, ponavljajočih se navad in vedenjskih vzorcev. Ljudje naravnost ljubimo predvidljivost. Samo pomislite, koliko ljudi ima uničen dan zgolj zato, ker zjutraj ne popije svoje običajne kave ali čaja; koliko zanič dopustov, ker hotelska juha ali postelja nista prav takšni kot doma. Koliko ljudi vztraja v rutinskih odnosih in avtomatizirano opravi, kar je pač potrebno, doma ali v službi. Rutina je občutek znanega, domačega, predvidljivega in zato varnega. Rutina pomeni tudi udobje in to, da smo na avtopilotu, da ni potrebno razmišljati, da zgolj izvajamo avtomatizirane dejavnosti in živimo avtomatizirana življenja. Rutinsko jemo, delamo, ljubimo, počivamo. Rutina je dobra, ker nas pomirja, usidra. Preveč rutine pa na dolgi rok pomeni upad vitalnosti, kreativnosti, igrivosti in veselja do življenja, preveč rutine uspava in ubije žar življenja v nas.

Spremembe, s katerimi nas sooča življenje, so lahko prostovoljne, zanje se odločimo sami (poroka, potovanje, rojstvo otroka, selitev ali izbira nove službe) ali vsaj pričakovane (odhod v osnovno šolo, upokojitev). Druge so nepričakovane in nas zalotijo povsem nepripravljene (bolezen, odhod partnerja, neprostovoljna izguba službe). Nekatere spremembe so pozitivne, spet druge takšne, katerim bi se najraje izognili. Raziskovalci s področja socialne psihologije izpostavljajo, da nas spremembe, ne glede na to, ali so dobre ali negativne, naučijo nekaj novega. Spremembe tako pozitivno vplivajo na naša življenja. Omogočajo pridobivanje izkušenj in nas na dolgi rok naredijo bolj fleksibilne, sposobne soočati se z različnostjo in potencialnimi težavami, pozitivno vplivajo na samopodobo in samozaupanje, spodbujajo osebnostne spremembe, omogočajo osebno rast in razvoj. Ne nazadnje nas spremembe delajo “žive” in življenje bolj zanimivo.

Preveč rutine na dolgi rok pomeni upad vitalnosti, kreativnosti, igrivosti in veselja do življenja, preveč rutine uspava in ubije žar življenja v nas.

V življenju je za ohranjanje duševnega zdravja odraslih in otrok določena stopnja predvidljivega in rutinskega potrebna. Predolgo trajajoča rutina pa - obratno - slabi kakovost naših življenj. Zato po tednih in mesecih delovne in šolske rutine prijajo počitnice, po urah in dnevih gospodinjenja in hišnega dela prija odklop v obliki rekreacije ali prijateljskega druženja, po mesecih domačega doma prija odhod v neznane kraje …

Kako zelo se ljudje, kljub njihovim pozitivnim učinkom, upiramo spremembam, nakazuje vseprisotna težnja ljudi k ohranjanju navad in vzorcev vedenja, ki nam ne služijo več, oziroma so za nas lahko celo neprijetni ali škodljivi. So pa znani in “domači”. Morda iz lastnih izkušenj veste, kako težko je spremeniti prehranjevalne navade, se odreči prenajedanju, zapijanju ali cigaretam, spremeniti družinske dinamike in navade, odnose doma, v službi ali med prijatelji. Včasih na spremembo samo čakamo, kot da se bo zgodila sama od sebe ali jo bo sprožilo nekaj zunaj in neodvisno od nas. Bolje je biti aktiven ter stvari in odnose spremeniti, ker to zmoremo in znamo. Kar vsakič znova preseneča, je tudi dejstvo, da vsaka sprememba, ki jo sprožimo sami, vpliva tudi na druge spremembe, katerih morda nismo pričakovali. Konkretno: ko sami spremenimo svoj način ravnanja ali komuniciranja z ljudmi, sprožimo spremembo v načinu, kako nas drugi vidijo, obravnavajo in naslavljajo. Če spremenimo običajno zadirčno vedenje do partnerja, tudi on spremeni svoj običajno tečen odnos do nas. Ko se v odnosu do nadrejenega končno jasno in odločno postavimo zase, nas nadrejeni prične gledati in obravnavati drugače. Ko v odnosu do otroka spremenimo običajne vzorce vzgoje, se naši otroci pričnejo odzivati in ravnati drugače.

Biti odprt za spremembe pomeni dati življenju vsakič znova priložnost.

Nekateri ljudje so “po naravi” ali zaradi načina življenja bolj fleksibilni in lažje ter hitreje sprejemajo spremembe v življenju. Drugi so bolj togi. Ljudje strogih navad, pravil in rutine. Ne glede na to, ali pripadamo prvi ali drugi skupini, nas bo življenje samo od sebe prej ali slej zagotovo soočilo s spremembami. In kaj narediti takrat, ko ste soočeni s spremembo, ki je niste pričakovali, morda tudi želeli ne, vendar se morate sedaj z njo nekako soočiti in jo preživeti? Sprejmite in prilagodite se novo nastali situaciji, ohranite zavedanje, da so spremembe neločljiv del življenja in da vsaka sprememba vedno prinese s seboj tudi nekaj pozitivnega, ohranite smisel za humor in pozitivno naravnanost, otresite se strahu ter o spremembi in njenih posledicah spregovorite z bližnjimi. Biti odprt za spremembe pomeni dati življenju vsakič znova priložnost, pomeni nenehno osebno rast in živeti življenje v vseh njegovih odtenkih.


Preberite še


Najbolj brano