Z ladjami na elektriki bo v Kopru bolj čist zrak

V Luki Koper se že več let pripravljajo na to, da bodo ladje v pristanišču lahko priklopili na elektriko s kopnega. Za okoliške prebivalce to pomeni manj ladijskih izpustov in hrupa. Zdaj je projekt, ocenjen na 63,3 milijona evrov, na pobudo Luke tudi vladnem seznamu pomembnih naložb za okrevanje gospodarstva po epidemiji.

KOPER > Da bi to uresničili, je najprej treba v pristanišče pripeljati precej več električne moči kot danes. Trenutna moč za potrebe delovanja pristanišča je deset megavatov. “Za oskrbovanje ladij pa potrebujemo dodatnih 78 megavatov. To je - za primerjavo - skoraj toliko, kot jo proizvedejo vse hidroelektrarne na Soči skupaj ali četrtina proizvodnje krške nuklearke za potrebe Slovenije,” primerja energetski manager v Luki Koper Goran Matešić. Ko se bodo ladje napajale s kopnega, bo pristanišče verjetno največji porabnik električne energije v državi. Največ elektrike bodo potrebovale potniške ladje, in sicer do 20 megavatov vsaka, kontejnerska ladja matica pa potrebuje največ 10 megavatov.

V Luki Koper so že leta 2014, ko je EU izdala direktivo o alternativnih gorivih, ki predvideva tudi priklopna mesta za oskrbo ladij z elektriko, ugotovili, da potrebne električne moči za napajanje ladij s sedanjim omrežjem ne morejo zagotoviti. Treba je postaviti nov 110.000-voltni povezovalni vod do pristanišča, da bo moč dovolj velika za oskrbovanje ladij z elektriko. V Elesu so projektu prisluhnili. “Preučujemo različice, kako bi na obstoječih daljnovodih do Kopra nekje na območju Dekanov potegnili še približno tri kilometre povezovalnega voda - daljnovoda ali kablovoda - do pristanišča. Trenutno z Elesom pripravljamo dokumente za vložitev pobude za začetek postopka za državni prostorski načrt,” pravi Matešić.

63,3

milijona evrov po ocenah staneta povezovalni vod do pristanišča in gradnja sistema za napajanje ladij z elektriko s kopnega

Naložbo si delita Luka in Eles

Prav tako so v Luki preverili, kaj vse morajo za oskrbovanje ladij z elektriko zgraditi v pristanišču; študijo o tem so jim izdelali na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za pomorstvo. Gre za zahteven izziv za vsa pristanišča; ne nazadnje tehničnih rešitev za priključitev nekaterih vrst ladij niti še ni na trgu. Pri gradnji novih obal v Luki v zadnjih letih že predvidijo vso potrebno infrastrukturo, na starejših pomolih pa bodo to reševali s premičnimi sistemi napajanja.

Naložbo v povezovalni vod do pristanišča in v gradnjo novega elektroenergetskega omrežja za napajanje ladij znotraj pristanišča, ki si jo bosta delila Luka in Eles, so ocenili na 63,3 milijona evrov. V Luki za to pridobivajo tudi evropski denar.

Za ladjarje napajanje z elektriko s kopnega pomeni korak k zmanjšanju emisij, za prebivalce pa manj izpušnih plinov iz ladij.

Zanimanje ladjarjev za elektriko s kopnega še skromno

Električno oskrbo ladij bo, kot vse kaže, najprej treba zagotoviti za potniške in za kontejnerske ladje, saj naj bi bil v spremenjeni direktivi EU priklop teh ladij predviden do leta 2030. Temu se bodo, kot vse kaže, morali prilagoditi tudi ladjarji. “Do pred kratkim od ladjarjev nismo imeli povpraševanj po priklopu ladij na elektriko, v zadnjih nekaj mesecih pa sta se dva ladjarja zanimala o naših načrtih o tem,” pravi Matešić.

Več zanimanja med ladjarji za elektriko s kopnega bo, ko jih bo k temu prisilila okoljska zakonodaja. Za zdaj je zanje namreč ceneje, da elektriko sami proizvajajo z agregati (imajo neobdavčeno gorivo), kot da jo kupujejo v pristaniščih po tržnih cenah, pojasnjuje luški okoljski manager. Ne nazadnje pa morajo tudi svoje ladje v ladjedelnicah nadgraditi, da se sploh lahko oskrbujejo z elektriko s kopnega. Sistem napajanja s kopnega je poleg tega različen za potniške, ro-ro in kontejnerske ladje.

V Luki ocenjujejo, da bodo za delovanje tega sistema morali zaposliti še 22 ljudi. Pri vsaki ladji gre za zelo zahteven proces postopnega ugašanja ladijskih motorjev in hkratnega priklapljanja na kopensko elektriko, ki traja tudi po več ur.

---