Družba je polarizirana in paralizirana

V zadnjih dneh smo priče skokovitemu porastu novih okužb z virusom covid-19. Število novo okuženih in hospitaliziranih raste eksponencialno. Če ne bomo zmogli drastično povišati precepljenosti prebivalstva, grozi ponovno drastično četrto zaprtje javnega življenja.

Jani Oswald Foto: Gerhard Maurer
Jani Oswald Foto: Gerhard Maurer

A drastične so družbene posledice epidemije že sedaj: na eni strani je čedalje več skeptikov - vsesplošno nezaupanje do vlade, nezaupanje do zdravstvenih inštitucij, nezaupanje do znanosti in etablirane medicine, omalovaževanje situacije v socialnih omrežjih, postfakticizem vsepovsod.

Na drugi strani opazujemo izpodkopavanje avtoritete demokratičnih ustanov prav pri vodilnih političnih predstavnikih, s tem da le-ti v istih socialnih medijih podnetijo vzdušje proti neljubim predstavnikom državnih inštitucij. Kratenje državljanskih svoboščin kot stranski, vendar zaželeni učinek v boju proti covidu? Vsekakor dobrodošel povod za neko vladajočo elito, da lahko zasuka družbo v vse bolj avtokratičen sistem. Civilna družba, ki se temu postavi po robu in pokaže zobe, pa se znajde v difamacijah o enačenju družbenih kritikov z ignoranti epidemije.

“Veš, poet, svoj dolg, nimaš nič besed? Bomo videli, koliko besed bodo imeli avtorice in avtorji in komu jih bodo namenili, pa kako in kam jih bodo zasukali - ali v slonokoščeni stolp neke odmaknjene literarnosti ali pa v širšo današnjo javnost, ki si želi tudi od njih jasnih stališč.”

Ne pozabimo na gospodarske lobije v ozadju, ki pritiskajo proti vsem zares učinkovitim ukrepom, le da bi bilo naprej omogočeno nemoteno poslovanje. Vlada je v škripcih in se rešuje s poceni populizmom.

Slovenija blodi in tava, družba je polarizirana in paralizirana.

Pred tem ozadjem se dobro umešča geslo letošnjega literarnega festivala Vilenica “Evropa se širi in krči: strah in pogum”. Kar bi še pred nekaj leti izzvenelo kot neposredni odziv na begunsko krizo, se je v času pandemije zasukalo v vprašanje javnega zdravstva in obče demokracije nasploh. Radovedni smo lahko, ali se bodo literati zabubili v svoj umetniški mehurček in spet se postavlja večno vprašanje o družbeni odgovornosti pisateljev. Veš, poet, svoj dolg, nimaš nič besed? Bomo videli, koliko besed bodo imeli avtorice in avtorji in komu jih bodo namenili, pa kako in kam jih bodo zasukali - ali v slonokoščeni stolp neke odmaknjene literarnosti ali pa v širšo današnjo javnost, ki si želi tudi od njih jasnih stališč.

Koroško-slovenski publicist in pesnik Jani Oswald živi in dela na Dunaju, v Celovcu in Ljubljani


Preberite še


Najbolj brano