Ob 100-letnici marežganskega upora: Spomin mora ostati kot lekcija, a je treba pogled usmeriti naprej

“Marežganski uporniki so s svojo odločnostjo pokazali, kako se brani dostojanstvo slovenskega naroda. Navdihovali so partizanske borce v narodnoosvobodilnem boju, njihove vrednote pa smo vgradili tudi v temelje svoje prve samostojne in neodvisne države,” je na včerajšnji slovesnosti v Marezigah, s katero so počastili 100. obletnico marežganskega upora, poudaril koprski župan Aleš Bržan.

 Foto: Tomaž Primožic/FPA
Foto: Tomaž Primožic/FPA

MAREZIGE > Čeprav so globoke rane, ki jih je fašistično nasilje zarezalo v Istro, že dolgo zaceljene, pa bolečina in spomin na žrtve nista zbledela. “Koper je danes enakopraven dom različnih narodov, ki živimo v medsebojnem razumevanju, sožitju in spoštovanju tudi zato, ker ne dovolimo zatiskanja oči pred fašističnimi zločini v teh krajih, potvarjanja zgodovine in zaničevanja junaštva borcev za našo svobodo pred in med drugo svetovno vojno,” je dejal župan Aleš Bržan.

“Nikoli ne bomo zašli, če bomo sledili poti, ki so nam jo utrli marežganski uporniki”

Meni, da ni dovolj, da zgodovino poznamo, pomembno je, da jo razumemo. “Sodoben svet tisočerih resnic nam prepogosto zamegli pogled naprej. A nikoli ne bomo zašli, če bomo sledili poti, ki so nam jo utrli marežganski uporniki. Poti odločnosti, doslednega spoštovanja človekovega dostojanstva in zavračanja vseh oblik diskriminacije. Iskreno verjamem, da se bo tudi po zaslugi marežganskih upornikov Slovenija na vsaki preizkušnji vedno znala postaviti na stran dobrega proti zlu. Za pogum in proti strahopetnosti … Za prijateljstvo in proti sovraštvu," je prepričan koprski župan.

Lokalne borčevske organizacije so slovesnost bojkotirale

Tudi slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor je poudaril pomen spomina na grozodejstva, ki so se zgodila ljudem ob zahodni meji, in dejstvo, da jim tudi zaradi tega, kar so doživeli, nihče ne sme vsiliti drugačnega čustvovanja, kot ga imajo. “Rad bi, da bi moji primorski rojaki razumeli kakšnega od mojih ravnanj,” je Pahor v spravnih tonih nagovoril obiskovalce prireditve, na kateri pa ni bilo predstavnikov lokalnih borčevskih organizacij.

Da bodo slovesnost najverjetneje bojkotirali, so dali vedeti, ko so prejšnjo nedeljo v Marezigah pripravili ločeno proslavo. Znano je, da Pahorju očitajo neprimerno držo, če ne kar izdajstvo, ko je lani s predsednikom Italije Sergiom Mattarello položil venca k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma.

Pahor: “Delati moramo na tem, kar nas povezuje”

Pahor je na včerajšnji slovesnosti velik del svojega govora namenil pojasnjevanju, zakaj se je odločil za ta korak. “To sva storila zaradi prihodnosti naših otrok in vnukov. Delati moramo na tem, kar nas povezuje in ne razdvaja, ob tem, da moramo kljub temu še naprej počasi požirati grenke zalogaje zgodovine, ki pa ne sme iti v pozabo. Čas bo pokazal, če je bila ta poteza res pretirana, kot menijo nekateri. A naj še enkrat poudarim, da sem to storil zato, da bodo naši otroci imeli upanje v prihodnost,” poudarja Pahor.

“Populizem v obrambo lastne v roza celofan zavite resnice”

Miloš Ivančič, nekdanji novinar in publicist, ki se ukvarja z zbiranjem spominov na odpor primorskih ljudi proti fašizmu, ki je bil eden od govornikov na alternativni proslavi prejšnjo nedeljo, po včerajšnji prireditvi ni skrival razočaranja. Na svojem facebook profilu je zapisal, da sta oba govorca pozabila na širino upora v Marezigah in na druge žrtve v prav tako upornih istrskih vaseh. “V Pahorjevem govoru ni bilo niti besede o ponovnem vzponu fašizma v Sloveniji in po svetu. Poleg tega se ni pokesal za svoj prispevek k temu, ampak ga je le opravičeval,” je kritičen Ivančič. Pahorjev govor je označil za “pravi primer populizma v obrambo lastne v roza celofan zavite resnice”.

Žitko: “Ne vidim smisla v dveh ločenih proslavah. Takšne delitve je treba preseči”

Zgodovinar Salvator Žitko na drugi strani meni, da sta oba govornika izbrala prave besede v pravem trenutku. “Oba sta bila povezovalna in pozitivna. Mislim, da sta izrazila mišljenje večine, res pa je, da ne moreš vseh zadovoljiti. Prav je, da sta se na tokratni spominski slovesnosti izognila aktualnemu trenutku v državi, ki nas razdvaja. Sicer pa ne vidim smisla v dveh ločenih proslavah. Takšne delitve je treba preseči,” ocenjuje Žitko.

Predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Univerze na Primorskem Vesna Mikolič se je udeležila obeh slovesnosti. “Ravnala sem spontano. Čutila sem, da se moram udeležiti tudi tiste, ki jo je prejšnjo nedeljo pripravila krajevna organizacija združenja borcev iz Marezig. Mislim, da so organizatorji čutili pristno potrebo po spontanem uporu in lastnem praznovanju. Me pa zelo veseli in cenim, da je koprska občina včerajšnjo slovesnost dvignila na državno raven, saj gre v resnici za vseslovenski pomen marežganskega upora,” pravi Mikoličeva.

Roža namesto kamna

Slovesnost je zasnoval režiser Ivan Loboda, ki pripada mladi generaciji, kar je bilo čutiti tudi v nekaterih poudarkih na prireditvi. Priznava, da je bila tema prireditve zahtevna. “Izhodišče je, da ne smemo pozabiti na hude dogodke, ki so zarezali v ljudi, vendar imamo mladi tudi odgovornost, da pomagamo preseči ideologije. Upor je bil pravilna odločitev, vendar pa je zdaj napočil čas, da ljudje z mirom v duši naredijo korak naprej. Skozi leta človek dozori in kamen lahko nadomesti roža, kar je tudi eden od prizorov v predstavi,” pojasni Loboda.


Najbolj brano