V času med korono in po njej
Toliko neznank, kot jih je ob letošnjem začetku pouka, ni bilo še nikoli, če odmislimo obdobja, povezana z vojnami seveda. Toda takrat pouka (razen redkih izjem) ni bilo ne od blizu ne od daleč in nihče si ni belil glave z vprašanji, koliko so otroci odnesli od sedenja pred domačim računalnikom in koliko standardov znanja so osvojili na tak način. Pouka v času skrajnih razmer ni bilo, vnovič so ga vzpostavili, ko se je družba vrnila na ustaljene tirnice.
V 21. stoletju, ko se vse dogaja hitro, povezano, soodvisno in je svet postal ogromen tekoči trak, si daljše prekinitve izobraževanja niti zamisliti ne moremo. V tem pogledu je nadomestek na daljavo še najboljši približek, pa vendar vseeno daleč od pouka v učilnicah s parketom in stropom (beri s klopmi in tablo). Vprašanje vseh vprašanj je, koliko razlag in razumevanja v virtualnih učilnicah so naši otroci in mladostniki še sposobni prenesti, da bodo normalno funkcionirali v naši družbi in jo kasneje kot kompetentni državljani soustvarjali - s posluhom za medgeneracijsko solidarnost, zaščito najranljivejših in socialno državo.
Koliko razlag in razumevanja v virtualnih učilnicah so naši otroci in mladostniki še sposobni prenesti?
Osnovnošolske in srednješolske programe smo jim tako zabasali z informacijami, da je njihovo vzročno posledičnost stran od učiteljev in vseh mogočih šolskih pripomočkov skorajda nemogoče poljudno pojasniti. Sočasno generacije, do katerih smo že pregovorno kritični, da so preveč individualistične, zasvojene z digitalno tehnologijo in premalo empatične, še bolj pehamo v egocentrizem in novodobno zasvojenost pa tudi stran od gibanja na svežem zraku in druženja z vrstniki. Kam nas to utegne pripeljati, nas opominja novi svet, obljubljena Amerika, v kateri je bilo že pred slabima dvema desetletjema več kot 60 odstotkov ljudi predebelih in kjer ima značilni prebivalec več psihiatrov, psihoterapevtov, psihoanalitikov kot pravih prijateljev.
Prvo zaprtje šol, ki je trajalo le dva meseca in pol, je pečat čezmerne teže pustilo vsakemu petemu šolarju v naši državi. Kmalu po začetku drugega zaprtja družbe so strokovnjaki ugotovili, da se s korona obdobjem razvijajo nova duševna stanja, nestrpnost in impulzivno vedenje v že tako agresivni sodobni družbi. Samo upamo lahko, da imajo naši odločevalci - poleg skrbi za slovenski zdravstveni sistem - pred očmi tudi ta dejstva.