Cene stanovanj rušijo rekorde
Mladi, ki bi se radi odselili od staršev, si ustvarjajo družino, jo povečujejo ali so naveličani metanja denarja skozi okno za visoke najemnine, lahko o nakupu novega stanovanja, če nimajo za seboj bogatih staršev, večinoma le sanjajo. Cene so kljub epidemiji rasle in še naprej rastejo. V prestolnici dosegajo že perverzne vrednosti - 6000, celo 7000 evrov za kvadratni meter novozgrajenega stanovanja. V istrskih mestih so za dva, tri tisočake nižje, a še vedno zelo visoke.
Kot pravijo poznavalci razmer, bo tako, vse dokler ponudba stanovanjskih novogradenj ne bo vsaj za silo potešila povpraševanja, ki je očitno velikansko. Tako daleč gre, da so v času epidemije, ko je bilo gibanje omejeno, nekateri nepremičnine kupovali, ne da bi si jih ogledali v živo, le na podlagi fotografij, video posnetkov in zagotovil pooblaščencev, da vse štima. Do kod se bodo še dvignile cene, bo pokazal čas. A dejstvo je, da je denarja, ki je trenutno zelo poceni, med ljudmi očitno veliko, da je bogatih staršev in ostalih (vsaj v primerjavi z večino prebivalstva na svetu) pri nas kar precej. In taki zdaj pospešeno kupujejo, zase, za svoje otroke, ki so že odrasli, in za oddajanje.
Do kod se bodo še dvignile cene, bo pokazal čas. A dejstvo je, da je denarja, ki je zelo poceni, med ljudmi očitno veliko.
Veliko zaslug za to, da je nepremičninski trg kljub covid časom še kako živ in gre vsaka nepremičnina v promet nekoliko dražje od prejšnje, imajo tudi banke, ki so uvedle ležarine, zato so se ljudje odločili prihranke z bank vložiti v nakup nepremičnin. Banke so, po drugi strani, precej bolj konzervativne in stroge pri oceni kreditne sposobnosti tistih, ki nimajo veliko prihrankov in menedžerskih ali zdravniških plač in težko spraskajo skupaj za potrebni lastni delež za naložbo.
Če se stanovanjske nepremičnine prodajajo kot vroče žemljice, pa je covid močno zmanjšal promet s poslovnimi nepremičninami, kar je posledica negotovosti poslovnih subjektov zaradi epidemije. Po podatkih geodetske uprave je lani na ravni države za več kot deset odstotkov upadel tudi promet s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, za spoznanje pa se je povečal promet z zazidljivimi zemljišči. Vse več je namreč takih, ki se zaradi visokih cen stanovanj in hiš v večjih mestih in dejstva, da ponudbe ni oziroma je zelo skromna, odločijo za gradnjo hiše na obrobju mest oziroma na podeželju. Tudi covid razmere je tam lažje prenašati.