Korak od majhnosti do odličnosti
Dostojanstveno gibanje, bistroumnost, ponos, skromnost in vztrajnost so značilnosti lipicancev, pravijo njihovi najboljši poznavalci, člani Združenja rejcev lipicanca Slovenije. S temi lastnostmi se bolj ali manj ponašajo tudi vsi izjemni Slovenci, ki osupljajo svet s tem, da tako majhna država premore toliko vrhunske odličnosti.
Že davno pred letošnjimi olimpijskimi igrami, na katerih smo ponosno navijali za Janjo Garnbret, Primoža Rogliča, Benjamina Savška, Tadeja Pogačarja in Tino Trstenjak, pa tudi za košarkarje in mnoge druge predstavnike naše male, komaj za eno veliko mesto številčne države, so nas v najprestižnejših športnih igrah na svetu uspešno zastopali tudi lipiški jahači in lipicanci. Leta 1984, takrat še pod okriljem desetkrat večje (po številu prebivalcev) države Jugoslavije, a bili so sad slovenskega znanja, vztrajnosti, skromnosti in ponosa obenem.
Niso se okitili z medaljami - tudi zaradi smole s poškodbo enega od konj -, toda dosegli so lepe uvrstitve, predvsem pa so že pred olimpijskimi igrami dosegli nekaj ključnih premikov v razmišljanju: da se lahko tudi majhni kosamo z največjimi na svetu, da je v konjeništvu bistveno sožitje konja in človeka, in da so tudi lipicanci pasma, primerna za vrhunske dosežke na mnogih področjih.
Sožitje s konjem se vrača tudi v lipiško šolo jahanja in vrača se v Lipico kot celoto.
Občutek manjvrednosti zaradi majhnosti smo (so) Slovenci v zgodovini sicer vedno uspešno premagovali. Na mnogih področjih, od literature, arhitekture in znanosti do športa, od Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja in Franceta Prešerna, do Jurija Vege in Jožeta Plečnika, od Rudolfa Cvetka iz Senožeč, leta 1912 prvega dobitnika olimpijske medalje, do Leona Štuklja s kar šestimi olimpijskimi odličji, Miroslava Cerarja in vseh ostalih do danes.
Olimpijski “čudeži” v svetovnem merilu nismo postali šele v zadnjih letih, to smo bili že v prejšnjih državah. V dresu Jugoslavije je bilo od skupno 1600 nastopov na olimpijskih igrah kar 372 slovenskih, kar pomeni več kot dvakratni delež (glede na delež prebivalcev bi jih zadoščalo 160).
Med njimi je bil tudi nastop lipiških jahačev leta 1984. Ti so poleg preseganja majhnosti dokazali svetu tudi pomen pravega dela s konji in vrednost naše lipicanske pasme. Športne uvrstitve s konji so drugačne od ostalih: pri teh ni dovolj samo dobro pripravljen športnik, temveč mora to veljati tudi za konja. In za vrhunski dosežek je potreben še tretji dejavnik: uglašenost jahača in konja. Ko umanjka eden od treh, uspeha ni.
Po letu 1984 lipiški jahači na olimpijskih igrah niso več sodelovali, po osamosvojitvi pa so se zanje in za Lipico začeli težki časi. A vzponi in padci so na vseh področjih. In kot pravijo športniki: pomembno je, da se znamo po padcu pobrati.
Lipica in lipicanci so se pobirali kar dolgo časa. In tudi med pobiranjem so se dogajali manjši padci. A kljub temu gre krivulja navzgor. Ne samo dresurno jahanje, v samostojni Sloveniji se z lipicanci razvijajo tudi druge veje konjeništva. Miha Tavčar je leta 2016 na svetovnem prvenstvu v vožnji dvovpreg v Lipici s svojimi lipicanci postal svetovni prvak v maratonu in s tem dosegel največji slovenski uspeh v konjeništvu. Tudi on je verjel v sposobnosti lipicancev, in seveda je tudi on delal z njimi v sožitju.
Sožitje s konjem se vrača tudi v lipiško šolo jahanja in vrača se v Lipico kot celoto. Prenova posestva v zadnjih letih in letošnja prenova hotela Maestoso sta bili zasnovani tako, da dobivajo lipicanci boljše pogoje in glavno vlogo. Ne samo na posestvu, tudi v hotelu. Fotografije lipicancev Alenke Slavinec, od malih nog občudovalke te posebne pasme konj, stilizirane bale sena, lesena “hlevska” vrata, odrsavniki in mnogi drugi elementi iz lipiških hlevov nenehno pripovedujejo gostom hotela, da so prišli v domovanje konj.
Če bo Lipica to dopolnila še s premišljeno prenovo hotela Klub in nadaljevala z vrhunskim šolanjem konj, morda celo z akademijo, bo, kot lipicanci, dokazala, da je tudi iz majhnosti in skromnosti z vztrajnostjo in bistroumnostjo možno ustvariti vrhunske športne dosežke in vrhunske turistične produkte.