Turizem išče priložnosti med valovi pandemije

Poletna turistična sezona se počasi izteka. Pričakovanja so bila mešana, slednjič pa je bilo gostov povsod v širši turistični regiji več, kot so jih pričakovali. Tako je bilo tudi v slovenskih krajih. Enako kot v lanskem letu so pomemben dejavnik visokega povpraševanja turistični boni, a se je močno povečal tudi obisk gostov iz drugih držav, v največji meri tistih, ki naše kraje dosežejo z avtomobilom. Turistična statistika je veliko boljša kot lani. Nekatere številke bodo za poletno sezono podobne, kot v rekordnem letu 2019, rekordne pa so tudi cene, ki jih uspejo - zlasti v avgustu - dosegati hotelirji in sobodajalci. Za zadnji avgustovski konec tedna hotelske sobe v Istri tako rekoč ni več mogoče dobiti pod 200 evri za noč, nekoliko cenejših je le nekaj namestitev pri sobodajalcih.

Novost letošnjega poletja ob morju je turistično prebujenje Kopra. Čeprav je prva potniška ladja prišla šele nekaj dni nazaj, je Koper poln turistov. Ključni pridobitvi sta prenovljen hotel Grand Koper in plaža med Semedelo in Žusterno, za prihodnja leta, če bodo obeti kolikor toliko vedri, pa je napovedana gradnja oziroma dokončanje vsaj še dveh kar velikih hotelov. Izola in Piran imata svoj turistični profil, Portorož pa ga še vedno ne najde. Med pozitivnimi obeti za prihodnost obmorskega turizma v Sloveniji je tudi - sicer nekoliko obotavljajoče - povezovanje ponudbe v zaokroženi regiji slovenska Istra.

Google, najzvestejši zaupnik in pomočnik za vse sorte zadev, turistom pomaga na stranske ceste in poti, da se ob sobotah v nekaterih vaseh v Istri ne da niti k sosedovim na kavo, kaj šele do mesta.

Žal pa je v našem delu Istre (pre)malo namestitvene in nasploh turistične ponudbe v zaledju obrežnih mest. V hrvaški Istri je na podeželju, ki je turistično vse bolj razvito, za goste na voljo prek 2000 objektov, med njimi je več kot 200 luksuznih vil. Gre za v covidnem času vse bolj priljubljene “mehurčke”, zato ni razloga, da se trend v povprečju boljše zasedenosti in višjih cen, kot v krajih povsem ob morju, ne bi nadaljeval. Da je gastronomski turizem na podeželju velika priložnost, dokazujejo v Brdih, koder že vse poletje skorajda ni mogoče dobiti proste sobe, novi vseslovenski hit je tudi Prekmurje.

Prometne zagate zaradi pomanjkljive mreže prometnic na poti k morju ostajajo hud problem, ki v največji meri bremeni domačine. Google, najzvestejši zaupnik in pomočnik za vse sorte zadev, turistom pomaga na stranske ceste in poti, da se ob sobotah v nekaterih vaseh v Istri ne da niti k sosedovim na kavo, kaj šele do mesta. A tako bo še dolgo: gostje ne bodo hitro opustili varnih in udobnih potovanj z avtomobili, država pa se tudi ne zgane glede obetanih gradenj.

Letos je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija. Ker je turistov ogromno, so tudi gostilne polne. Žal je bila pomlad, ko je bil odličen čas za pokaži-kaj-znaš na tem področju, izgubljena. No, tudi jeseni bo še čas za v prihodnja leta usmerjeno promocijo, ki naj pripelje gastronomske turiste, obenem pa za čim bolj kakovostno opolnomočenje domačih ponudnikov. Žal pa pri slednjem naletimo na izjemno pereč problem, pomanjkanje ljudi za delo v gostinstvu in turizmu. Pa ne gre le za pomanjkanje kompetentnih in zverziranih, kar je itak zimzelena tematika, gre za velikansko pomanjkanje delavcev v gostinstvu in turizmu nasploh. Neugodni delovniki in ne prav dobre plače so gotovo med pomembnimi vzroki, vendar bo potrebno najti pot iz zagate, ki se pozna ali se bo kmalu poznala na številnih ravneh: v kakovosti in ustreznosti ponudbe, zlasti servisa, v zmožnostih gostincev za sprejem gostov in posledično omejevanju ponudbe ter slednjič prek manj vplačanih davkov tudi v državni blagajni. Uvoz delovne sile je ena od možnosti, a Slovenija za iskalce zaposlitvenih priložnosti z Balkana in vse pogosteje tudi iz Azije, ni prva izbira. Pred njo so v naši soseščini Švica, Avstrija, severna Italija ... Za trajnejše rešitve bo potrebna stabilnost, ki bo omogočala dolgoročno zaposlovanje. A tako želene stabilnosti v turizmu ne bo, dokler bomo šteli čas med pandemičnimi valovi.


Preberite še


Najbolj brano