Socialno ogroženim več kot le moko, olje in makarone

Približno 400 ljudi na območju občin Pivke in Postojne potrebuje pomoč Rdečega križa in Karitas. Glavna težava pa ni pomanjkanje paketov s hrano, pač pa enoličen nabor živil, ki jih lahko ponudijo socialno ogroženim. Na to so včeraj opozorili tudi varuha človekovih pravic, ki se je v okviru delovnega obiska mudil v pivški občini, obeh omenjenih območnih združenjih in pivškem vrtcu.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina (levo) je skupaj s pivškim 
županom Robertom Smrdeljem obiskal tudi pivški vrtec.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina (levo) je skupaj s pivškim županom Robertom Smrdeljem obiskal tudi pivški vrtec. 

PIVKA > Glavna težava območnih združenj Rdečega križa in Karitasa Pivka je tačas manjši nabor dobrin in živil za socialno ogrožene. Ne količinsko, pač pa vsebinsko, saj ljudje potrebujejo več kot le osnova živila, je po srečanju s predstavniki obeh območnih enot poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je včeraj stanje uresničevanja človekovih pravic preverjal v pivški občini. “Ta izbor živil se iz leta v leto zmanjšuje, hrana ni raznolika, ljudje potrebujejo več kot le moko, olje in makarone. Kot družba moramo biti odgovorni in če je nekdo socialno ogrožen, osnovna živila niso dovolj, za to je treba” drugače poskrbeti,” je opomnil Svetina,

Dobrodošle donacije

Ob tem je pohvalil pivško občino, ki je pred kratkim z donacijo poskrbela za bolj pisan nabor živil v paketih. Pivški župan Robert Smrdelj je pojasnil, da je občina sofinancirala donacijo podjetja Pivka perutninarstvo, ki je prispevalo meso in ribje konzerve, kar je precej pripomoglo k raznovrstnosti paketov pomoči.

Sicer pa bi, kot je poudaril Svetina, v paketih potrebovali več raznovrstnih živil, kot so otroška hrana, različne marmelade, tudi čokolada: “Vse, kar se nam zdi morda samoumevno, nekateri pa si tega ne morejo privoščiti.”

Svetina je pojasnil, da število uporabnikov obeh ustanov sicer ostaja bolj ali manj nespremenjeno. 400 jih je skupaj v pivški in postojnski občini. Pri Rdečem križu se je v zadnjem času njihovo število zmanjšalo, njšalo, pri Karitasu pa nekoliko naraslo. “Praga revščine ne moremo prestopiti, kar med drugim pomeni tudi, da tisti, ki delajo, ne morejo prebiti praga revščine, ker za svoje delo niso pošteno plačani,” je ocenil Svetina.

Brezposelnosti manj, uporabnikov enako

Smrdelj je ob tem opozoril, da socialne stiske ljudi ostajajo kljub temu, da imajo v občini nizko, zgolj 6,2-odstotno brezposelnost. Ta je bila pred nekaj leti. ob postopnem stečaju Javorja, precej višja, saj je tedaj znašala 16 odstotkov. “A podatek kaže, da socialne stiske so, četudi ni krize. Tudi zato je zelo pomembno, ali pa morda še bolj, da ljudem tudi v dobrih časih omogočimo, da ne živijo v revščini.”

Varuh je v okviru obiska na Pivškem obiskal tudi vrtec. “V vrtcu je bila debata vezana na vključevanje otrok priseljenih družin v življenje v lokalnem prostoru. Vrtec je prvi pristen stik s tem okoljem in to, na kakšen način se vključijo, kako jim mi kot družba nudimo to vključevanje, je zelo pomembno,” je poudaril pivški župan. Svetina je pojasnil, da so ga zaposleni seznanili s sicer vseslovensko potrebo po razvojni pomoči otrokom s posebnimi potrebami. ”To težavo zaznavamo tudi sami. Kot varuh opozarjam ministrstvo za izobraževanje, da podzakonski akti v zvezi z zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami niso sprejeti, da je treba to področje urediti, kar zadeva kadre, standarde in normative. To je nuja, ker ko začnemo z zgodnjo obravnavo otroka, tudi omogočimo pravico do njegovega zdravega razvoja in tako postane polnopraven član družbe.”

Svetino so seznanili tudi z delovanjem občinske uprave in nekaterimi projekti, ki zadevajo uresničevanje človekovih pravic, kot je, denimo, gradnja doma za starejše občane na Pivškem. Beseda pa je tekla tudi o koroni in uresničevanju pravic v obdobju, v katerem živimo. Svetina je povedal, da skoraj polovica lanskega poročila o delu varuha govori o covidu in ob tem opomnil, da so lani na vlado naslovili 43 dopisov, pobud, predlogov, kritik in mnenj na temo covida. “Veliko večino jih je vlada upoštevala, neko malenkost ne in ta se je tudi pokazala kot neustavna.” Sicer pa je opomnil, da so se nepravilnosti glede kršenja človekovih pravic sicer dogajale povsod, a nobena ni bila tako huda, “da bi morali reči, da je bila grob poseg v osnovne človekove pravice”.


Najbolj brano