Pohodniki: “Zakaj riniti v drag projekt, če imamo boljšega in cenejšega?!”

Več kot sto pohodnikov je dopoldne prehodilo 3,6 kilometra dolgo strugo Suhorce, ki jo namerava država zajeziti za zagotovitev dodatnega vodnega vira za Istro. Bili so enotni, da gre za škodljiv poseg, ki koristi le kapitalu, ne pa ljudem - niti prebivalcem istrskih občin, saj bi jim z dragim projektom zagotovil slabo vodo, namesto da bi jim za trikrat manj denarja priskrbeli boljšo.

Več kot sto ljudi se je udeležilo današnjega protestnega pohoda po 
dolini Suhorce. Foto: Stojan Gorup, Fotoklub Žarek
Več kot sto ljudi se je udeležilo današnjega protestnega pohoda po dolini Suhorce. Foto: Stojan Gorup, Fotoklub Žarek

SUHORJE > Več kot sto udeležencev iz vseh koncev Slovenije, predvsem pa iz kraških, notranjskih in tudi istrskih občin se je danes udeležilo pohoda po dolini Suhorce s pozivom državi, naj ustavi načrtovano gradnjo akumulacije za oskrbo Istre s pitno vodo. Gradnja akumulacije je po mnenju Civilne iniciative Ohranimo Brkine, ki je organizirala pohod, pa tudi po mnenju kraških občin in mnogih strokovnjakov, nepotrebna in škodljiva, saj obstajajo boljše in cenejše možnosti za zagotovitev vode Istri.

“V Civilni iniciativi Ohranimo Brkine bomo naredili vse in uporabili vsa sredstva, da se ta projekt ustavi in da se preusmerijo vse dosedanje aktivnosti vlade in ministrstva v povezavo vseh vodovodov, ki je najboljša rešitev, rešitev, dobra za vse,” je ob pohodu povedal Mario Benkoč iz CI.

Da bi se v akumulacijskem jezeru zbralo dovolj vode za poletne potrebe štirih istrskih občin, bi morali zgraditi 57 metrov visoko pregrado, za njo pa bi voda zalila strugo potoka in širšo okolico v dolžini kar tri kilometre in pol.

Po tej - zdaj še suhi - dolini so danes dopoldne hodili pohodniki. Več kot uro in pol, saj bi voda zalila ogromno območje. “Tak poseg bi degradiral celo dolino Suhorce in del Padeža ter posledično habitate več zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, prizadel bi kmetijstvo (med drugim sadjarstvo), turizem, ribištvo, lovstvo in mikroklimo Brkinov ter zelo verjetno vplival na izgubo statusa Unesco svetovne naravne in kulturne dediščine Parka Škocjanskih jam,” je opozoril Benkoč in dodal: “Čemu riniti v ta projekt, ki bi nepovratno uničil naravo, zdrav življenjski prostor, zakumuliral pa bi zgolj slabo, neužitno vodo; ko pa je na drugi strani veliko cenejša, za okolje vzdržnejša in hitrejša rešitev povezave Kraškega, Ilirskobistriškega in Rižanskega vodovoda, ki bi bila dobra za celo obalno-kraško regijo?!”

Zagotovimo Istri vodo in obenem ohranimo Brkine, so sporočali pohodniki. (Foto: Stojan Gorup)

Podobno je menil tudi Tomaž Zorman, okoljevarstvenik v Parku Škocjanske jame: “To je političen projekt, ne projekt za ljudi; bi poslušali ljudi - vse kraške in istrske župane, ki so se že davno tega dogovorili za povezavo vseh vodovodov, kar bi bilo dobro za Istro in vse ostale občine.”

Opozoril je še, da država rine z glavo skozi zid z investicijo, ki je že po zdajšnjih napovedih trikrat dražja (akumulacija Suhorca/Padež je ocenjena na 133 milijonov evrov) kot različica s povezovanjem vodovodov (njena vrednost je znašala 48 milijonov evrov), glede na izkušnje s podražitvami pa bi bila na koncu lahko tudi desetkrat dražja. “Zakaj riniti v najmanj trikrat dražjo investicijo za zagotovitev vode, ki bo zagotovo slabša kot voda, ki bi jo dobili s povezavo vodovodov, ki se napajajo iz kraških vodonosnikov?!”

Zorman ob tem pojasnjuje, da tako kraški kot ilirskobistriški vodovod črpata vodo iz podtalnice, ki ima nižjo temperaturo kot bi jo imela voda v akumulaciji Suhorca, zato se v njej ne morejo razviti bakterije, kar pomeni manj dela in manj stroškov za čiščenje vode, medtem ko bi bila voda iz akumulacije zdravstveno oporečna, saj bi bila postana. “Črpali bi jo tudi iz Reke, ker v Suhorci ni dovolj vode, in ta postana voda bi čakala na odprtem na poletne konice porabe, medtem pa bi se v njej razvijale cianobakterije, na kar že ves čas opozarjajo strokovnjaki.”


Najbolj brano