Izjemnejša kot nad je pod zemljo

Kot pove že samo ime mesta, ki pomeni tudi “postati”, Postojna vabi, da v njej postanemo ali še raje ostanemo kakšen dan ali dva. Predvsem, a ne samo zaradi Postojnske jame, ki je s svojo slavo ime Postojne ponesla v svet.

Postojna je bila prvič omenjena v 13. stoletju kot Arnsberg (tudi Adelsberg), kar lahko prevedemo kot orlov hrib. Hkrati je tudi poimenovanje za orla belorepca, ki je nekdaj gnezdil na mestnem hribu Soviču in je upodobljen na občinskem grbu. Toda bolj kot orel Postojno simbolizira človeška ribica, skrivnostna prebivalka kraškega podzemlja.

Postojna je danes upravno, izobraževalno, zdravstveno, trgovsko in kulturno središče regije. Še bolj pa želi utrditi svoj status svetovnega krasoslovnega in turističnega središča, ki zdaj čaka na popandemično okrevanje. Začelo se je z jamskim svetilničarjem Luko Čečem, ki je leta 1818 odkril “nov svet, paradiž”, nadaljuje pa z Inštitutom za raziskovanje krasa in s stalno razstavo Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna.

A ne le odkrivanje kraških fenomenov, zanimiv je tudi sprehod po srcu mesta, po uličicah najstarejšega dela Majlonta ali po tako imenovani muzejski četrti, del katere je tudi legendarni, pred kratkim obnovljeni brivski salon Ozbič, ki je nekakšen živi muzej. In seveda postojnske legende, zlasti tista o bistroumnem pastirčku Jakobu, ki je ukanil strašnega zmaja v Postojnski jami. Postojnčani so mu v zahvalo iz zmajeve kože sešili torbo. Zato jim še danes pravijo torbarji. Pa tudi furmani, saj je bilo za razvoj mesta zaradi njegove prometne lege zelo pomembno furmanstvo. Spomin na tiste čase obuja tradicionalni Furmanski praznik, po zmaju pa nosi ime priljubljen poletni kulturni festival Zmaj' ma mlade.


Najbolj brano