Novo šolsko leto pred vrati, vprašanj pa več kot odgovorov

Dva tedna pred začetkom novega šolskega leta v šolah in vrtcih ostajajo brez odgovorov na števila konkretna vprašanja glede organizacije pouka oziroma varstva. “Veliko več je bilo vprašanj kot odgovorov,” sestanek s predstavniki ministrstev in NIJZ povzema ravnateljica Osnovne šole (OŠ) dr. Bogomirja Magajne Divača Damijana Gustinčič. Povsem jasno ni niti, ali bodo stroške (samo)testiranja zaposlenih morale nositi ustanove ali ministrstvo.

SLOVENIJA, PRIMORSKA > Ravnatelji, vzgojitelji učitelji in predstavniki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so pričakovali, da bodo na včerajšnjem sestanku s predstavniki ministrstva za izobraževanje in zdravstvo, zavoda šolstvo ter NIJZ vendarle dobili težko pričakovane odgovore, kako bo potekalo novo šolsko leto, a se to še ni zgodilo. Bolj ali manj jasno je le, da naj bi se šolsko leto začelo po prilagojenem modelu B, z vsemi učenci v šoli, torej približno tako, kot se je končalo prejšnje. “Odločevalci pa so, kot kaže, ugotovili, da se razširjenega programa, torej izbirnih predmetov, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva ne da izvajati v mehurčkih tako zaradi prostorskih kot kadrovskih omejitev,” pravi Damijana Gustinič. Kako naj bi združevanje potekalo, pa še ni čisto jasno. Manj okrnjeno naj bi bilo tudi izvajanje interesnih dejavnosti, prav tako niso prepovedani dnevi dejavnosti in šole v naravi. Maske v skupnih prostorih naj bi ostale obvezne. Gustinčičeva sicer upa, da v prihodnjem šolskem letu do ponovnega zapiranja šol ne bo prišlo, “kar pa nam lahko uspe le s skupnimi močmi in doslednim upoštevanjem ukrepov”. Kot opozarja, se je doslej pokazalo, da je kolateralna škoda zapiranja preprosto prevelika in “sega ne samo na področje učenja, temveč življenja in razvoja otrok v širšem smislu, negativni učinki pa se bodo skozi čas še kazali”.

Se bodo samotestirali tudi učitelji?

Še ne povsem razjasnjeno je tudi v teh dneh posebej izpostavljeno vprašanje pogoja PCT oziroma zlasti testiranja, za kar še ni pravnih podlag, in njegovega plačevanja. Na vladi so doslej izpostavljali, da je za to dolžan poskrbeti delodajalec in da morajo ministrstva sama najti način za rešitev tega vprašanja, v šolah pa so že povedali, da denarja za ta namen nimajo. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so celo že zagrozil tudi s stavko, če bi strošek testiranja prevalili na zaposlene.

144

evrov na mesec na necepljenega zaposlenega bi delodajalca stalo testiranje s hitrim testom vsakih 48 ur

Je pa bila včeraj po besedah Gustinčičeve prvič izpostavljena tudi možnost samotestiranja zaposlenih. V zvezi s financiranjem pričakuje, da bo šolam, glede na to, da so že tako ali tako proračunski uporabniki, denar zagotovilo ministrstvo. Na njihovi šoli je sicer cepljenih okrog 65 odstotkov zaposlenih.

Za učence tretje triade pa naj bi bilo samotestiranje prostovoljno, brezplačne teste bi z zdravstveno izkaznico prevzeli v lekarni.

Damijana Gustinčič, ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

“Kolateralna škoda zapiranja sega ne samo na področje učenja, temveč življenja in razvoja otrok v širšem smislu, negativni učinki pa se bodo skozi čas še kazali.”

Ob koncu prejšnjega šolskega leta, ko so šole samotestiranje uvedle testno, je bilo na divaški osnovni šoli med učenci zanimanje zelo majhno. Zanj se je odločilo komaj 15 odstotkov učencev, starejših od 12 let. Gustinčičeva sicer še meni, da ravnatelji ne morejo biti tisti, ki bi na starše in učence apelirali, naj se testirajo ali celo cepijo. “To ni domena in pristojnost ravnateljev.”

Organizacija pouka nedorečena

Ingrid Poropat, ravnateljica Osnovne šole Koper, je sicer pohvalila del sestanka, v katerem so jim postregli z informacijami glede okužb in napovedjo, kako s tem kaže jeseni. Prav tako ministra Poklukarja, “ki je pokazal veliko razumevanje šolnikov”. Vendar pa je razočarana, saj da “sestanek žal ni ponudil odgovorov, oziroma konkretnih informacij o organizaciji in izvedbi vzgojno-izobraževalnega procesa”.

Janez Kobe, ravnatelj OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

“Nisem presenečen, sem pa razočaran. 14 dni je do začetka pouka, a nismo dobili nobenih odgovorov, kako bo potekal pouk.

Tako ni jasno, denimo, kaj bo z mešanimi oddelki v podaljšanem bivanju, bodo lahko skupaj učenci tretjih in četrtih razredov, samo tretjih razredov ali celo le po oddelkih? Kaj pa v jutranjem varstvu? “Te informacije so ključne za izdelavo urnika in angažiranje kadra,” poudarja Poropatova in se obenem sprašuje, kje bodo sploh dobili več učiteljev, če jih bodo potrebovali, in kdo jih bo plačal.

Tudi Poropatova je opozorila, da sestanek ni postregel z odgovori na vprašanja, povezana s testiranjem zaposlenih na šoli in učencev. Zdravstveni minister Janez Poklukar je napovedal, da si bo prizadeval za to, da bi se tudi učitelji samotestirali, težava pa je v zakonu o nalezljivih boleznih, ki veleva, da morajo to storiti na delovnem mestu med delovnim časom.

Ministrstvo predlaga samotestiranje učiteljev

Ministrstvo za izobraževanje predlaga samotestiranje učiteljev, odločitev pa bo na svetovalni skupini za covid-19 in vladi, je včeraj izpostavil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec. Glede pouka v novem šolskem letu pa: “Želimo si, da bi bili vsi čim dlje v šoli. Prizadevali si bomo, da se šole ne bi zapirale, tudi če bo stanje slabše, bomo naredili vse, da bo šolski prostor odprt.”

Na vprašanje, kdo bo plačeval teste, pa je ponovil, da bo to za zaposlene na plečih delodajalcev. Glede plačevanja testov polnoletnih dijakov, pa je dejal, da upa, da bo za vse brezplačno. Dijaki se bodo testirali doma, enkrat na teden, ob poslabšanju razmer pa pogosteje.

Podobno glede izkupička sestanka ugotavlja ravnatelj OŠ Antona Ukmarja v Kopru Andrej Mlinar: “Pričakovali smo konkretna navodila, dobili pa posplošeno verzijo, ki smo jo pred tem že razbrali iz medijev. Organizacija pouka je nedorečena. Upam, da bomo kmalu prejeli natančno razlago.” Pogreša trdne argumente in razlago pravne podlage za nekatere ukrepe. “Kaj na primer pomeni, če zaposleni zavrne pogoje PCT?” se sprašuje ter v isti sapi omeni opozorila pravnikov in civilnih iniciativ, da so nekateri ukrepi neustavni.

Mlinar še poudarja, da bi morala ministrstvo za šolstvo in NIJZ marsikaj še uskladiti. “Rečeno nam je bilo, da naj bi ob pojavu okužbe v nekem oddelku cepljeni učenci ostali v šoli, ostali pa spremljali pouk na daljavo. To je tehnično neizvedljivo,” je prepričan. Zaradi nejasnosti in nedorečenosti so po njegovih besedah nekateri starši v stiski in vedno več se jih odloči za poučevanje otrok na domu. “To je zelo slabo za njihovo socializacijo.”

Na šolah se prihodnji teden začenjajo popravni oziroma razredni izpiti, zato si ravnatelja želita, da bi navodila za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa prejeli čim prej. “Do takrat pa bomo ravnali po zdravi kmečki pameti,” pristavi Poropatova.

Bojijo se sprememb v zadnjem trenutku

“Nisem presenečen, sem pa razočaran. 14 dni je do začetka pouka, a nismo dobili nobenih odgovorov, kako bo potekal pouk. Ker ne moremo čakati križem rok, se pripravljamo s predpostavko, da bo tako, kot je bilo junija. Če bodo na ministrstvu odločili drugače, bomo imeli velike težave, saj bo treba marsikaj v zadnjem trenutku spreminjati,” pravi tudi ravnatelj OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Janez Kobe. Ker še ni odgovorov, bodo učitelji prišli v šolo šele prihodnjo sredo in ne v ponedeljek. “Prihod sem zamaknil, ker v ponedeljek ne bo znanega nič več,” pravi Kobe in dodaja: “Najbolj se bojimo, da tudi po naslednjem srečanju ravnateljev ne bomo imeli nič več odgovorov kot zdaj.”

Kot še pravi, nimajo odobrenih niti vlog za povečanje oddelkov, podaljšanega bivanja ... “Trenutno nam manjka 35 ur podaljšanega bivanja, kar pomeni 1,5 delovnega mesta. Tega ne moremo zagotoviti na vrat na nos, obenem ne vemo, kam bomo dali te učence,” le del zagat našteva Kobe. Da bi bila mera polna, na šoli izvajajo še sanacijska dela, kar še dodatno otežuje zadeve.

Konkretnejše odgovore so šolnikom na ministrstvu obljubili prihodnji teden.

---