Ko Mozart sreča Red Bull

Čeprav ni zelo velik, je Salzburg svetovno znano mesto in med najbolj zaželjenimi turističnimi cilji v srednji Evropi. Pandemija je seveda močno oklestila obisk, a je v letošnjem letu turistov vendarle nekoliko več, čeprav močno pogrešajo prekomorske goste. Salzburg je izjemno turistično mesto, gostoljubju je podrejeno tako rekoč vse, nenazadnje turizem neposredno zaposluje kar 10.000 ljudi.

Brezskrben sprehod po Salzburgu, ki ni prav daleč, od primorskih krajev je oddaljen slabe štiri ure vožnje z avtomobilom, prikliče spomine na brezskrbna pohajkovanja po slikovitih mestih v bližnjih in tudi bolj oddaljenih državah. V srednji Evropi je res veliko navdušujočih mest, med njimi pa ima Salzburg prav poseben položaj.

Salzburg je Mozart

Salzburg je z nekaj več kot 150.000 prebivalci četrto največje mesto v Avstriji in prestolnica istoimenske zvezne dežele. Leži na severni strani Alp, s hribi je mesto obdano s treh strani, na sever pa je odprto proti Bavarski. S to deželo, katere prestolnica je München, je Salzburg zgodovinsko tesno povezan. Čeprav v Salzburgu nočejo slišati, da so nemara Bavarci ali celo Nemci, pa je mesto na neki način najbolj bavarsko med vsemi avstrijskimi mesti. Dialekt, gastronomija, zlasti kultura piva, pa literatura in še marsikaj drugega, pričajo o tesnejši povezavi Salzburga s bavarsko prestolnico kot pa z Dunajem.

Dialekt, gastronomija, zlasti kultura piva, pa literatura in še marsikaj drugega, pričajo o tesnejši povezavi Salzburga s bavarsko prestolnico kot pa z Dunajem.

V središču mesta imajo prednost pešci, veliko je tudi kolesarjev.

Danes zveni zabavno anekdota iz ne tako oddaljenih mračnih časov, da so zakrknjeni nemški nacionalisti na vrt ene od mestnih pivnic nasuli zemljo, ki so jo pripeljali z Bavarske in tako uživali svoj vrček piva na nemški zemlji!

No, v 21. stoletju je vse drugače. Salzburg je multikulturno mesto, v njem živijo številne narodne skupnosti, med največjimi so s področja nekdanje Jugoslavije. Skupno jih je za približno desetino prebivalstva, številni pa so zaposleni v gostinstvu, zato je komunikacija v hrvaščini oziroma srbščini pravzaprav najlažja. Veliko je tudi Italijanov in seveda picerij.

V Salzburgu niso dovoljene neonske reklame na pročeljih niti neonski izveski. Prilagodil se je tudi McDonalds.

Salzburg je zaželjen cilj najbolj nadarjenih glasbenikov sveta, ki se potegujejo za študijsko mesto na znameniti glasbeni univerzi Mozarteum, poimenovani po največjem sinu Salzburga, Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Pred njegovo rojstno hišo v središču mesta je vselej gneča, z ikonografijo na temo Mozarta pa je prepredeno domala vse. Glasbena dediščina, ki sloni na njegovih delih, je pred 100 leti dobila mogočno utelešenje v Salzburškem festivalu, eni najimenitnejših prireditev svoje vrste na vsem svetu. Sinoči, denimo, so tam pod vodstvo Ricarda Mutija nastopili dunajski filharmoniki, poletni festival pa se bo 31. avgusta zaključil s Puccinijevo Tosco z Anno Netrebko in pod taktirko Marca Armiliata. Vstopnice za 200 do 445 evrov so še na voljo.

Severni Rim

Salzburg je na križišču pomembnih poti, mesto pa je skozi zgodovino ob trgovanju določalo zlasti pridobivanje soli iz rudnikov v alpskih dolinah in tudi izpiranje zlata iz rude iz nedrij gora v masivu Visokih tur. Mesto je že v osmem stoletju postalo knezoškofija z združenima posvetno in cerkveno oblastjo, v 11. stoletju so zasnovali grad nad mestnim središčem, ki je danes eden največjih grajskih kompleksov v širši regiji.

Salzburg je doživljal številne preobrazbe. Staro mestno jedro je danes prežeto z baročnim stavbarstvom po italijanskem vzoru, nenazadnje so bili številni arhitekti v Salzburgu iz Italije, zaradi česar mu pravijo tudi severni Rim. Za pompoznimi poslopji je mogoče odstirati srednjeveški Salzburg, denimo samostansko klet sv. Petra, kjer je restavracija že od leta 803 in jo oglašujejo kot najstarejšo na svetu!

Gostinstvo in turizem sta danes steber ekonomije Salzburga s petinskim deležem v BDP in 10.000 zaposlenimi.

Nagajivi Markus Sittikus

Mesto, ki je bilo pred četrt stoletja vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine, ponuja številne atrakcije. Zlasti za Američane je poseben magnet vse, kar je povezano s pojočo družino von Trapp, usoda katere je za vselej zapisana v zgodovino z glasbenim filmom Moje pesmi, moje sanje iz leta 1965. Med najbolj priljubljenimi poletnimi cilji pa je Hellbrunn južno od mestnega središča, od koder je dostopen po dolgem drevoredu, po katerem so se od začetka 17. stoletja tja vozili knezoškofovi gostje na brezskrbne poletne zabave.

Hellbrunn je velik dvorec z velikanskim parkovnim kompleksom. Tam ni nobenega spalnice, zato so se gostje zvečer vselej vračali v nekaj kilometrov oddaljeno mestno središče. Dvorec je zgradil knezoškof Markus Sittikus, ki je imel očitno velikansko vrečo denarja, pa tudi obilo domišljije. V mestu se je lotil kar nekaj pomembnih gradenj, Hellbrunn pa je zanj arhitekturno zasnoval italijanski arhitekt Santino Solari, ki je sicer med najpomembnejšimi snovalci salzburškega baroka. Palača je lepa, danes so v njej razstavljeni predmeti, povezani s Sittikusovim življenjem, delom in sanjami, park ob njej pa velik, z ribniki, v katerih plavajo celo beluge, ter sprehajalnimi potmi pod košatimi krošnjami.

Ikonska podoba Salzburga: palača Mirabell z izjemno urejenim vrtom in gradom v ozadju.

Prava posebnost Hellbrunna je manjši, zaprti del parka z izjemno tehniško dediščino, vodnimi igrami. Sittikus je svoje goste povabil h kamniti mizi, njegovi oprode pa so pognali mehaniko in voda je začela škropiti od spodaj in s strani.

Vodne igre v Hellbrunnu so privlačna in z vodnimi presenečenji tudi adrenalinska atrakcija.

V knezoškofovemu sedežu seveda ni bilo napeljave. Skozi ves park na obiskovalca prežijo številna vodna presenečenja, ki delujejo že 400 let po istih mehanskih načelih! Sittikusovi nasledniki so dopolnjevali vodne igre, danes je vodna črpalka seveda električna, a dediščino skrbno negujejo in predstavljajo gostom. Med vodiči je tudi Nuša Leskošek, Mariborčanka, ki že kar nekaj časa živi v Salzburgu. Povedala je, da škropljenje z vodo najbolj navdušuje otroke, a dodaja, da imajo občutek, kako uravnavati curke, da je presenečenje ravno pravšnje, gostje pa ne premokri ali preveč jezni.

Nuša Leskošek, zgodovinarka iz Maribora, je prijazna vodička po Hellbrunnu.

600-letna tradicija piva

Mesto ima 600-letno kulturo piva. Najstarejša pivovarna je Stiegl, prvo pivo s tem imenom so zvarili leta 1492, prav takrat, ko je Kolumb dosegel Ameriko. Stiegl je danes velikanska pivovarna, zaposluje prek 700 ljudi in je pravzaprav največji industrijski kompleks v mestu, ki se je že zdavnaj odpovedalo kakršni koli umazani industriji. Obenem je Stiegl ohranil neodvisnost, saj je v družinski lasti, na kar so zelo ponosni in kar je zelo opazno v njihovem muzeju, enem večjih svoje vrste. V okviru pivovarne je seveda tudi pivnica, čeprav je veliko večja Augustiner ob nekdanjem samostanu. Tam lahko na vrtu sprejmejo kar 1200 gostov, še enkrat toliko pa v številnih dvoranah!

Velikanski vrt pivovarne in pivnice Augustiner sprejme kar 1200 obiskovalcev.

Povsem drugačno tradicijo pa gradi Red Bull, po Mozartu nova globalna ikona iz Salzburga.

Red Bull je sodobna ikona Salzburga, njihov ultrasodobni Hangar 7 z bolidi in letali pa magnet za obiskovalce.


Najbolj brano