Na Krasu letos turizem cveti, z boni in tudi brez njih

Po podatkih za prvo polovico leta (julijskih še ni) je v komenski občini letos v primerjavi z lani za kar 156 odstotkov poraslo število gostov, v sežanski za 50 odstotkov, v divaški in hrpeljsko-kozinski pa za eno petino. Glede na zadovoljstvo ponudnikov, ki imajo v juliju in avgustu svoje zmogljivosti povsem zasedene, pa je sklepati, da v letošnji visoki sezoni kraško-brkinski turizem še bolj cveti.

“Vedno sva hodila mimo Krasa na morje, letos pa sva se odločila, da bova dopust preživela tu, v Danah. Vsak dan kam greva - v Izolo, 
po Krasu, danes k vinarju Pipanu v Križ,” je  včeraj v  bazenu hotela Grahor zadovoljno pripovedoval par iz Maribora.  Foto: Marica Uršič Zupan
“Vedno sva hodila mimo Krasa na morje, letos pa sva se odločila, da bova dopust preživela tu, v Danah. Vsak dan kam greva - v Izolo, po Krasu, danes k vinarju Pipanu v Križ,” je včeraj v bazenu hotela Grahor zadovoljno pripovedoval par iz Maribora.  Foto: Marica Uršič Zupan

KRAS, BRKINI > “Že lani smo beležili porast turistov glede na pretekla leta, predvsem na račun turističnih bonov, a letos - kot kažejo uradni podatki za prvo polletje ter -h je še več. Ponudniki nas seznanjajo, da imajo svoje kapacitete v visoki sezoni povsem zasedene do konca avgusta ter tudi veliko rezervacij za september,” je za naš časopis včeraj povedala Katja Kralj iz TIC-a v Štanjelu.

Poleg obiska Lipice in jam veliko kolesarijo

Dejala je še, da na TIC-u preko nove aplikacije portala Visitkras.si lahko spremljajo, po katerih destinacijah je največ povpraševanja: “Najbolj se zanimajo za Štanjel, pa za obisk Lipice in Škocjanskih jam seveda, zelo veliko je povpraševanja po kolesarskih turah, poteh, kar nas zelo veseli. Povečan je tudi obisk gostiln in restavracij, posebno v tem času tam narašča število italijanskih gostov.”

Katja Kralj

TIC Štanjel

“Ponudniki nas seznanjajo, da imajo svoje kapacitete povsem zasedene do konca avgusta ter tudi veliko rezervacij za september.”

Mize pred turistično kmetijo Izidorja Škerlja v Tomaju so včeraj opoldne samevale, saj se vsi gostje po zajtrku razkropijo na izlete v dolino Soče, k morju in po Krasu. Živahno pride spet zvečer, ko se vrnejo. Foto: Marica Uršič Zupan

Zadovoljstvo nad dobro turistično sezono se širi tudi med lastniki turističnih kmetij, značilnih za Kras in Brkine. Izidor Škerlj s turistične kmetije in vinarstva Škerlj v Tomaju , izpostavi, da so imeli na račun bonov pri njih že lani dober obisk turistov, letos je enako: “Medtem ko smo lani imeli večinoma slovenske goste, Štajerce, Gorenjce, Dolenjce, Prekmurce, ki so vnovčevali bone in so imeli tako možnost spoznavati Slovenijo, so se jim letos pridružili še tuji gostje, ki so bili v letih pred covidom sicer v večini. Predvsem Francozi in Belgijci, mestni ljudje, ki so pri nas iskali mir in pristno naravo ter domačo hrano. Se pa k nam letos vračajo tudi Slovenci, ki smo jih gostili lani, predvsem družine.”

156

odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani so imeli v prvi polovici leta v komenski občini

Koliko se zadržijo, je odvisno od namena njihovega dopusta, nekateri so prehodni, drugi ostanejo dlje, saj je Tomaj odlična točka za obisk tako Krasa kot obale, doline Soče in zamejstva. Pri Škerljevih jim nudijo nočitev z zajtrkom, bazen, izposojo koles, obisk vinske kleti z degustacijami, vikend pakete. Rezervacije imajo že tudi za september, saj se na njihovi turistični kmetiji spomladi in jeseni ustavljajo številni rekreativci, posebno kolesarji.

Ne mine dan, skoraj niti ura, da se v Sežani ne bi ustavili turisti na kolesih. Foto: Marica Uršič Zupan

Ermilda Milharčič

turistična kmetija in kamp Brajda

“Letos imamo več gostov, kot smo jih imeli sezone pred korono.”

“Cepimo se vsi, pa bomo lahko preživeli”

Nad zaprtjem svoje kmetije zaradi covida-19 seveda niso bili navdušeni in tudi za v prihodnje gledajo na razmere stvarno: “Bomo videli, kaj bo. Obeta se nam marsikaj. Cepimo se vsi, pa bomo lahko preživeli, v vseh smislih,” razmišlja Škerlj.

Na TIC-u še izvemo, da so do konca avgusta polno zapolnjene tudi vse nastanitve v Štanjelu, kjer je največ zasebnih apartmajev, pa okoliške, kot je, denimo, luksuzni ekološki hotel San Daniel v Hruševici.

Zdenka Grahor

hotel Grahor Dane

“Hotel je 100-odstotno zaseden. Gostje so mešani, tako tuji kot domači.”

Vsi hoteli odlično zasedeni

Nič slabše ne gre hotelom v središču Sežane. Hotela družine Prunk, Tabor in Hotel Prunk, ki sta dolge mesece samevala, sedaj pokata po šivih.

Enako je v Danah pri Sežani. Tam je štirizvezdični hotel Grahor s 33 sobami. “Hotel je 100-odstotno zaseden. Gostje so mešani, tako tuji kot domači. Bone smo vnovčevali že lani, sprejemamo jih še v tej sezoni, tudi letošnje. Koliko časa ostanejo? Ni pravila. Nekateri le prenočijo, drugi za nekaj dni, cel teden ali celo dva, predvsem družine,” pojasni lastnica, Zdenka Grahor. Izpostavi še, da pri njih ciljajo na poslovni turizem, ta cveti spomladi in jeseni, gostijo pa predvsem tuje poslovne partnerje.

Celo bolje kot v sezoni pred epidemijo

Tisti turisti, ki raje dopustujejo v šotorih ali potujejo z avtodomi, si na Krasu in v Brkinih prostor za postanek lahko najdejo le v kampu v Vremskem Britofu ali v Štorjah v kampu Brajda. Nosilka družinske dejavnosti Ermilda Milharčič je te dni kar utrujena, saj ni več mlada, gostov, po večini tranzitnih, pa je veliko: “Telefon nenehno zvoni in meili letijo. Letos imamo več gostov, kot smo jih imeli sezone pred korono. Lani je bil naval slovenskih šotoristov, saj smo poslovali z boni. Ob tem moram pohvaliti davčno upravo, kjer so bili na naše prošnje po pomoči zelo odzivni, tako da nam je to poslovanje hitro steklo. Letos spet jemljemo bone, a je slovenskih gostov manj, pravzaprav imamo največ tujih. Ostanejo noč ali dve, nekateri malo več. Na voljo imamo tudi nekaj prostora za avtodome. S to dejavnostjo se ukvarjamo že osem let in smo zadovoljni. Rezervacij ne sprejemamo, saj imamo s tem slabe izkušnje. Sicer pa nas že zdaj kličejo tudi za september.”

Milharčičeva ob tem še opozori, da so imeli nekaj birokratskih ovir pri vzpostavitvi kampa, vendar jim je uspelo. Na te ovire opozori tudi Škerlj, ki ima turistično kmetijo že 25 let in dobro pozna razmere: “Ker je na našem območju povpraševanja po nočitvah v kampih ali glampingih veliko, tako nam sporočajo obiskovalci, mislim, da bi bilo prav, da bi tudi te dejavnosti pri nas dobile prostor oziroma zanje ne bi bilo administrativnih ovir.”


Najbolj brano