Hrana je že dražja in še bolj bo

Nekateri prehrambeni izdelki so se že podražili. Drugi se še bodo. Razlog za to so višje cene surovin, kar je povezano s postpandemičnim okrevanjem svetovnega gospodarstva, saj skušajo proizvajalci nadoknaditi izgubljeno. Na rast cen vplivajo tudi neugodne vremenske razmere. Spomladanska pozeba je prizadela dobršen del Evrope, za njo pa je udarila še suša.

PRIMORSKA > Tudi v primorskih živilskih podjetjih posledice dviga cen surovin, ki naj bi po oceni glavnega ekonomista pri GZS, Bojana Ivanca še bolj zrasle v prihodnjem letu, že čutijo.

“Cene posameznih surovin so se začele zviševati že jeseni 2020, z marcem 2021 pa so postali ti dvigi še očitnejši. Skupaj znaša dvig cen ponekod tudi 30, 50 ali več odstotkov,” je pojasnila Katja Uljan Šinkec, vodja marketinga v ajdovskem Mlinotestu. Podražile so se vse vrste žitaric, maščob, embalaže, semen, mlevskih izdelkov, jajca, kakav, mlečni izdelki, sladkor, škrob in ostale surovine, ki so sestavljene iz naštetih.

30

odstotkov in več so letos dražje cene nekaterih surovin

Podražile so se tudi storitve, najbolj komunalne, logistične, vzdrževalne, varnostne in storitve čiščenja.

“Ta večji dvig cen surovin pomembno vpliva na naše poslovanje, zato smo morali zvišati tudi prodajne cene izdelkov do trgovcev in ostalih poslovnih partnerjev,“ še pojasnjuje vodja marketinga. A dodaja, da je dvig teh cen manjši od dviga cen surovin in embalaže.

Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstvo

”Stroški koruze, soje in pšenice, ki so osnovna surovina za krmo naših piščancev, so se na mednarodnih borzah spomladi dvignili za približno 50 odstotkov, olje pa tudi za 100 odstotkov.”

Žito je dražje zaradi neugodnega vremena

Ponekod je bil dvig cen v trgovinah že izpeljan, drugod pa še sledi. “Preuranjeno je še za ocene vpliva dviga cen na prodajo,” je še povedala.

Ker so letošnje neugodne vremenske razmere zmanjšale količine in poslabšale kakovost žit, so bili v Mlinotestu prisiljeni nabavljati dražja žita višjih proteinskih razredov, da bodo lahko ohranili pričakovano kakovost izdelkov, kar še dodatno zvišuje stroške surovin.

“Večjega pomanjkanja surovin nismo zaznali, razen težav z zdrobi pšenice durum, ki je glavna surovina v proizvodnji testenin. Dobavitelji preprosto ne dobavljajo, saj se cene dvigajo iz dneva v dan in čakajo,” je še povedala Katja Uljan Šinkec.

Z višjimi cenami surovin se soočajo tudi v mesnopredelovalni industriji.

“Stroški koruze, soje in pšenice, ki so osnovna surovina za krmo naših piščancev, so se na mednarodnih borzah spomladi dvignili za približno 50 odstotkov, olje pa tudi za sto odstotkov. Trgovcem smo bili spomladi primorani dvigniti cene za približno pet odstotkov,” je povedal Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstvo.

Dobavni roki se vse bolj podaljšujejo

“Naši dobavitelji repromaterialov, kot so kartoni, etikete, zamaški in ostali za finalizacijo naših vin potrebni materiali, so že letos dvignili cene, nekateri tudi za 30 odstotkov,” je pojasnila Neja Ožbot iz Kleti Brda. Ne glede na to jeseni še ne načrtujejo nadaljnjega dvigovanja cen, zelo verjetno pa bodo v dvig cen za nekaj odstotkov primorani v naslednjem letu.

V Kleti Brda so izpostavili tudi, da so še bolj kot dvig cen pri dobaviteljih letos problematični dobavni roki, ki se vse bolj podaljšujejo in vplivajo na agilnost in fleksibilnost podjetja na trgu.

“Tako tudi na naročila kupcev počasneje reagiramo, saj čakamo določene materiale dolgo, kar zagotovo ni ugodno za ohranjanje konkurenčnosti na globalnem vinskem trgu,” je še pojasnila Neja Ožbot.

Kljub epidemiji pa se lahko pohvalijo s še vedno solidno prodajo doma in na tujem. Kakovostnejših vin prodajo celo več kot pred epidemijo, skupne količine pa so nekoliko nižje.

Od januarja se cene surovin samo višajo

Znatno povečanje cen surovin občutijo tudi na Kmetiji Žgajnar pri Postojni, kar je močno podražilo proizvodno ceno njihovih izdelkov, prodajne cene pa ostajajo nespremenjene.

“Cene surovin se iz meseca v mesec, tudi tedensko, dvigujejo, kar je nerealno. Prva podražitev dobaviteljev je prišla januarja 2021, nato so se cene samo še višale,” je povedala Tina Žgajnar in naštela embalažo, karton, energijo, rezervne dele ... Nekatere surovine so se podražile tudi za 50 in več odstotkov.

Zaradi dobrega gospodarjenja imajo kljub suši dovolj krme, vsekakor pa je prirast na poljih nižja od želene.

“Če je potreben dokup, poiščemo preverjene slovenske ekološke proizvajalce oziroma kmete,” je še pojasnila Žgajnarjeva in dodala, da svojih izdelkov še niso dražili, bodo pa v to primorani v kratkem, če se cene surovin ne bodo normalizirale.

Izpostavila je tudi, da so kmetje še vedno najmanj pomemben člen v verigi, in da nekateri svoje pridelke prodajajo celo po nižjih cenah kot pred korono.

Ceno sadja in zelenjave kroji predvsem vreme

Tudi v goriškem podjetju Polavi, ki se ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, so povedali, da se je surovina za embalažo podražila, kar pa se, tako direktor Erik Kovic, pri ceni sadja pozna minimalno.

“Veliko bolj se pri ceni pozna aprilska pozeba, ki ni zajela le Slovenije, ampak dobršen del Evrope, tudi Španijo in Italijo, in je pobrala ogromno sadja,” je povedal in pojasnil, da so šle zaradi tega nabavne cene gor tudi za 30 do 40 odstotkov.

Izpostavil je, da je predvsem vreme tisto, ki kroji cene sadja in zelenjave. Zaradi težav pri pridelavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, pa kaže, da bodo te vse višje.

---