Niti osebna svoboda ni brezmejna

Da je osebna svoboda neprecenljiva, spoznaš, ko vanjo posežejo uradne prepovedi in omejitve s kaznimi. Vsakdanja svoboda, ki temelji na osebnem življenjskem slogu in navadah, je samoumevna in prepričani smo, da je nihče ne sme kratiti ter vanjo posegati. A tudi tu so meje, določene s splošnimi civilizacijskimi normami in pravili obnašanja, ki opredeljujejo, kaj je v neki družbi primerno in kaj ne. Hkrati obstajajo meje med osebno in svobodo drugih, kar včasih neti težave, celo spore, čeprav naj bi vsi spoštovali vsaj bonton.

V koronačasu smo skoraj vsi državljani sveta dodobra občutili omejitve, ki so korenito posegle v osebno svobodo. Zato smo že drugo leto v Evropi in Sloveniji toliko nestrpneje pričakali poletje in tačas zelo zrahljane omejitve, ker naj bi se poleti virus umiril. Sicer tokrat ni povsem tako in Evropa je že v četrtem valu epidemije zaradi različice delta in le še vprašanje dni je, ko bomo spet pod diktatom ostrih prepovedi.

Moja in tvoja osebna svoboda morata spoštovati njeno, njegovo, njihovo. Vse posamezne svobode morajo vzdrževati primerno raven skupne svobode, sestavljene iz prilagajanja, strpnega sobivanja, sožitja, spoštovanja in upoštevanja drugih.

Morda skuša zato večina do skrajnosti izkoristiti sproščujoči čas poletja, ki omogoča skoraj popolno individualno in splošno svobodo. Ker je vse in vsakogar koronačas zelo zaznamoval in utrudil, je želja po sprostitvi še bolj poudarjena in ustvarja neznosno gnečo povsod, kjer se lahko sproščeno družimo, obiskujemo prireditve, koncerte, veseljačimo, se kopamo, rekreiramo, prirejamo piknike ...

Ker smo si različni, so različna tudi merila in želje, kaj je dobra sprostitev ali zabava in kaj že zelo posega v pravico do miru ter v osebno svobodo posameznika. Vse to lahko tam, kjer na majhnem prostoru in v strnjeni pozidavi živi veliko ljudi, povzroči napetosti, nervozo, jezo, prepir, celo izgred. Včasih je dovolj že preglasno predvajanje glasbe v sosednjem stanovanju. Ali nepretrgano kričanje otrok, ki divjajo po ulici, ker skušajo otrokom znancev na obisku dokazati, da je ta ulica njihov igralni poligon brez meja.

V nekaterih soseskah se to poletje vrstijo bučni žuri iz tedna v teden; še zlasti, kadar je ob stanovanju travnati atrij, pripraven za žar in navijanje glasbe, ki ga s pridom uporabljajo za slavja rojstnih dni širokega kroga kolegov z družinami, njihovih obletnic porok, diplom in drugih prelomnic. S čimer ne bi bilo nič narobe, če žuri ne bi bili bučni in dolgi ter stanovanja sosedov eno ob drugem. Ni pomembno, če ena soseda spodbuja to žuranje, saj soglasja za to ni dalo še preostalih 20 bližnjih sosedskih družin.

Jezo lahko mimogrede zanetijo znanci soseda, ki iz tedna v teden na obisk prihajajo na njegov balkon vselej pozno zvečer, tudi med tednom, ob tem pa po neštetih kozarčkih vsakič pozabijo na pozno uro in s kričanjem motijo sosede, ki morajo zjutraj v službo. Tudi ob reki, morju, na igrišču se vedno najde kdo, ki prihrumi z glasbo iz zvočnika, ne upošteva okolice in ji grobo vsili svoj hrup. Moteča je lahko v strnjenih naseljih balkonska peka na žaru. Že res, da to rada počne večina ljudi, a zadeva postane neprimerna vsaj takrat, ko sosed istočasno na svojem balkonu obesi pravkar oprano perilo ali pa, ko dim iz žara zadimi več okoliških stanovanj, ki v zadušljivi vročini hlastajo za skromno sapico svežega vetrca. Tu in tam se v nekatera stanovanja privalijo usmrajeni izpušni plini iz avta ali motorja pred stavbo, ko prišlek še kar klepeta z voznikom, slednjemu pa se ne zdi vredno ugasniti motorja ...

Podobnih primerov je še cela vrsta in vse bi lahko spravili pod isti imenovalec: kršenje pravil primernega obnašanja, nespoštovanje drugih v okolici in grobo poseganje v osebno svobodo sosedov, s katerimi bi morali živeti v čim boljšem sožitju. A težava je tudi v tem, da so takšna neprimerna in nedopustna dejanja za mnoge samoumevna in vzor, kako je treba uživati življenje. Ne briga jih, da s svojim početjem drugim grobo vsiljujejo svoje, za okolico nesprejemljive navade. Včasih gre pri vsej stvari že celo za nagajanje, za merjenje moči, željo po nadvladi in prevladi. Zato se takih in podobni prizori vrstijo v skoraj vsaki večji ulici, strnjenem naselju, plaži ... Kjer so neotesanci tudi bolj opazni, saj je na kupu zbrana večja množica ljudi.

Kljub temu so mnogi ljudje še vedno dokaj potrpežljivi in strpni, zato je grdih sosedskih sporov in incidentov, ko mora posredovati celo policija, sorazmerno malo. Čeprav zadnje čase tudi policisti opažajo, da je med posledicami korone tudi stopnjevana želja po sprostitvi in zabavi na vse manj primerne načine, ki so moteči za in nedopustni. Tudi antropologi opozarjajo, da je korona pri mnogih okrepila egoizem in porušila čut za pravo mero, obzirnost in dostojnost.

A ne glede na korono in njen vpliv na osebno življenje je nesporno res, da v nobeni družbi in skupnosti človek ne more funkcionirati kot osamelec in v nasprotju s splošnimi normami. Kljub pravici do osebne svobode, v katero nima nihče pravice posegati, obstajajo natančno začrtane meje, do kod sme seči osebna svoboda in kje se ta konča. Moja in tvoja osebna svoboda morata spoštovati tudi njeno, njegovo, njihovo. Vse posamezne svobode morajo vzdrževati primerno raven skupne svobode, sestavljene iz prilagajanja, strpnega sobivanja, sožitja, spoštovanja in upoštevanja drugih.

Za splošno veljavne družbene in civilizacijske norme torej gre. In za upoštevanje bontona (pravil lepega vedenja v družbi), ki jih mora poznati vsak član skupnosti. Zato bi moral biti bonton že v osnovni šoli ena od obveznih učnih vsebin.


Preberite še


Najbolj brano