Zgodnji znanilci raka

Paraneoplastični sindromi so učinki tumorja na strukturne in/ali funkcionalne lastnosti različno oddaljenih tkiv ali organov. Pogosto se to prvi klinični znak raka, še pred odkritjem primarnega tumorja, ali zgodnji pokazatelj ponovitve bolezni.

Paraneoplastični sindromi so najpogosteje posledica delovanja različnih snovi, ki jih tumorske celice proizvajajo in se z mesta tumorja sproščajo v krvni obtok, ter se s krvjo tako prenesejo v druge organe. Mehanizmi delovanja nekaterih paraneoplastičnih sindromov so znani, številni pa še vedno ostajajo nepojasnjeni, saj so izjemno zapleteni in raznoliki. Posamezne sindrome pogosto ugotovimo v povezavi z določeno vrsto tumorja in so praviloma specifični glede na živalsko vrsto. Pogosto paraneoplastični sindromi izzovejo hujše klinične znake, kot sam tumor. Opisala bom nekatere najpogostejše in/ali najnevarnejše.

O motnjah v presnovi različnih hranil, ki vodi v izrazito hujšanje sem pisala pred kratkim. Na srečo se ta pojavlja le pri približno 10 odstotkih živali, ki so zbolele za rakom, kar pa ne pomeni, da se motnje v presnovi ne pojavljajo tudi bolj prikrito, zato je za učinkovito prehranjevanje nujno potrebno poskrbeti čim prej. Težave se namreč s trajanjem bolezni stopnjujejo, pogosto pa vztrajajo tudi po odstranitvi tumorja. Najpogostejši kožni tumor pri psih - mastocitom, zaradi snovi, ki jih izloča povzroči želodčni ulkus (čir) pri več kot polovici bolnih psov. Obolenje je redkejše pri mačkah, pa tudi posledice tega tumorja so praviloma blažje in redkejše.

Prepoznavanje paraneoplastičnih sindromov je s strokovnega stališča ključnega pomena v zgodnjem odkrivanju raka in seveda ves čas zdravljenja.

Številni tumorji pri psih in mačkah (limfom in levkemije ter drugi krvni raki, karcinom paranalnih vrečk, tumorji ščitnice in obščitnice, karcinom mlečne žleze, kostni tumorji in drugi) izzovejo porast koncentracije kalcija v krvnem serumu (hiperkalcemija), kar nevarno ogrozi predvsem delovanje ledvic. Statistični podatki kažejo, da ima kar dve tretjini psov in tretjina mačk s hiperkalcemijo tumor, čeprav ga še nismo uspeli diagnosticirati. Zdravljenje tega sindroma je zaradi različnih mehanizmov nastanka zelo kompleksno in za uspešno zdravljenje potrebujejo različne kombinacije zdravil. Lahko pa se pojavi znižanje koncentracije kalcija (hipokalcemija), ki v hudih primerih povzroča mišične krče. Nekateri tumorji povzročijo hudo znižanje koncentracije krvnega sladkorja (hipoglikemija). Zdravljenje je seveda odvisno od vzroka, zato je ključnega pomena diagnostični postopek, ki zajema poleg dokaza samega tumorja še uporabo različnih slikovnih tehnik in predvsem pogosto spremljanje specifičnih krvnih parametrov. Hipoglikemija ima tudi številne netumorske vzroke, zato je celostna obravnava pacienta nujna. Pomanjkanje natrija kot posledica bolezni ali protitumorskega zdravljenja lahko povzroči motnje v delovanju možganov. Tumorska obolenja lahko izzovejo tudi druga hormonska neravnovesja, najpogosteje se veterinarji srečamo s paraneoplastičnim sindromom, ki je podoben bolezni s prekomernim delovanjem nadledvične žleze (hiperadernokorticizem ali Cushingova bolezen).

Zelo pogosto se tumorska obolenja kažejo na odstopanjih krvne slike, sprva zaradi same bolezni, kasneje pa tudi zaradi zdravljenja. Že samo kroničen potek bolezni privede do anemije, ki pomeni pomanjkanje rdečih krvnih celic (eritrocitov) in prizadene od 20 do 25 odstotkov vseh onkoloških pacientov. Med boleznijo so mogoča prav vsa odstopanja v številu posameznih krvnih celic navzgor ali navzdol. Pogoste so tudi motnje v strjevanju krvi, ki lahko vodijo v krvavitve in/ali nastajanje krvnih strdkov. Prav to so razlogi, da so laboratorijske preiskave krvi redne in rutinske ob vsakokratnem obisku onkološkega pacienta pri veterinarju.

Onkološka obolenja se lahko odražajo tudi na koži, s pojavom rdečine, slabše rasti ali prekomernega izpadanja dlake, pa tudi kot druge spremembe, ki praviloma napredujejo, če osnovne bolezni ne zdravimo. Značilna pojavnost, obseg in videz sprememb lahko povežemo z določenimi tumorskimi obolenji, kar nam je v pomoč pri iskanju primarnega tumorja.

Poleg že omenjenega presežka kalcija lahko ledvično funkcijo kritično prizadenejo tudi drugi bolezenski procesi. Previdnost pa je potrebna še pri uporabi nekaterih protitumorskih zdravil.

Škodljivi vplivi tumorjev ne prizanašajo niti živčnemu sistemu, tako možganom, kot tudi drugim živcem. Posledica teh so najrazličnejše funkcionalne motnje. Včasih so posledice zelo boleče, zato te živali potrebujejo ustrezno protibolečinsko zdravljenje. Na naši kliniki te paciente usmerimo v protibolečinsko ambulanto, kjer se posvetimo vsakemu posameznemu pacientu in njegovim potrebam, glede na stopnjo bolečine.

Pogosto imajo onkološki pacienti tudi povišano telesno temperaturo, drugi paraneoplastični sindromi pa so pri psih in mačkah redkejši.

Prepoznavanje paraneoplastičnih sindromov je s strokovnega stališča ključnega pomena v zgodnjem odkrivanju raka in seveda ves čas zdravljenja. Obvladovanje opisanih sindromov je pokazatelj uspešnosti zdravljenja ali vsaj lajšanja najhujših posledic bolezni.


Najbolj brano