Poraz in nova priložnost

Prišel je tudi poraz. V polfinalu olimpijskih iger s Francijo, prvi po 17 zaporednih dobljenih tekmah z Luko Dončićem v reprezentanci. Za pičlo točko.

Kdor bi kaj takega napovedoval še pred nekaj tedni, bi se mu verjetno le prizanesljivo nasmehnili. Vendar realnost je bil zmagoviti kvalifikacijski turnir v Litvi, kjer je pred gledalci v finalu za olimpijsko vstopnico padla domača vrsta, realnost je bila serija zmag na olimpijskem turnirju, vse do današnjega polfinala s Francijo, ko so krajšo za las potegnili slovenski košarkarji. Slovenija se tekme ni ustrašila, temveč je z obema rokama zagrabila zgodovinski izziv. Tekme je konec in odveč se je pretirano ukvarjati s tem, kaj je bilo, kot je v navadi v našem širšem okolju oziroma regiji, ko je vsaka zmaga kovana v zvezde, vsak poraz pa sprejet kot domala tragedija. Analize so dobrodošle, tudi kje je morda zmanjkala kakšna pravočasna podaja, kakšen odvečno zgrešen prosti met ali met iz igre. Pa tudi kakšna sodniška odločitev v francosko smer. Šlo je vendarle za olimpijsko finale, v katerega so se že uvrstile ZDA, na drugi strani pa je bila izbira med drugo velesilo Francijo ali pa najmanjšo državo, ki bi kdajkoli igrala v olimpijskem košarkarskem finalu. A kljub temu je bilo vse od konca vse odprto in v finale so odšli srečnejši Francozi, v mali finale - za bron - pa nesrečna Slovenija in Avstralija.

Marsikaj bo odvisno od tega, koliko in če bo poraz pustil posledice v ekipi, ki se je zdela ena velika veseljaška druščina.

S slovenskega zornega kota bo sobotni obračun zelo podoben občutku igranja v velikem finalu. Če se je za malo izjalovila možnost, da bi se z reprezentanco ZDA borili za zlato odličje, je namreč na pladnju še vedno izjemen dosežek, bronasta kolajna.

Seveda pa bo marsikaj odvisno od tega, koliko in če bo poraz pustil posledice v ekipi, ki se je zdela ena velika vesela druščina, ki igra od tekme do tekme in zgolj uživa v košarki. In za katero se zdi, da si na hrbet ni nadela pretežkega bremena pričakovanj, ki je bilo usodno za prejšnje generacije, do eurobasketa 2017, ko so fantje šli do konca.

Košarkarski zmagovalni pohod ob sploh prvi uvrstitvi na olimpijske igre je sicer racionalno težko pojasniti. A vseeno poskusimo: vse se začne pri talentu, konča pa pri kemiji znotraj ekipe. Boljše najbrž še nikoli ni bilo, zato smo lahko pred soboto realni optimisti.


Preberite še


Najbolj brano