Pa ti, si že cepljen(a)?
Dnevi, ki minevajo, so dnevi zloveščosti. Zlovešč je pogled na graf gibanja števila okužb, ki vztrajno leze navzgor, zlovešča so opozorila, da nas jeseni ne čaka nič dobrega, že kar nadzlovešča pa je torkova ocena Bojane Beović, ki je po poročanju STA izjavila, da če ne uspemo v zadostni meri precepiti populacije, starejše od 50 let, se nam jeseni obeta katastrofa. Ja, uporabila je besedo “katastrofa” in gospa zelo dobro ve, kaj govori, zato velja njena opozorila vzeti zares.
O tem, da Slovenija na svetovnih lestvicah precepljenosti prebivalstva ne blesti in zakaj je tako, je bilo najbrž povedano že vse. In v resnici je v trenutku, ko nam stroka za jesen napoveduje, kar nam pač napoveduje, bolj ali manj vseeno, zakaj smo, kjer smo. Gledati je treba naprej - in to tudi onkraj zdravstvenega vidika dileme cepljeni-necepljeni.
Razmišljati moramo začeti o družbeni komponenti dileme cepiti se ali ne. Končna nevarnost so namreč nove družbene delitve.
Razmišljati moramo začeti o družbeni komponenti te dileme. Wall Street Journal je te dni objavil članek o tem, kako (ne)primerno je vprašanje, ali je posameznik cepljen ali ne. Ta tema namreč z velikimi koraki nadomešča večni konverzacijski temi, tisto o politiki in seveda o vremenu. Prvi nasvet: če že sprašujemo o tem, zadržimo mnenje zase in se ustavimo pri odgovoru, ki ga dobimo. Na družbenih omrežjih je najti zapise o tem, da se zaradi razhajanj glede (ne)smiselnosti cepljenja vnemajo zakonski prepiri, da razpadajo dolgoletna prijateljstva, da se sosedje prenehajo družiti ...
Vprašanje cepiti se ali ne postaja točka identifikacije, kot nekoč partizani in domobranci, Janša ali Kučan, Laško ali Union in kar je še teh umetnih in nepotrebnih dilem. Končna nevarnost so nove družbene delitve, proti katerim se lahko borimo le z razumevanjem, tolerantnostjo in posluhom za pomisleke ali nemara strah tistega na nasprotni strani. Pred letom in pol, ko so se začele pojavljati prve okužbe pri nas in so bili prvi okuženi stigmatizirani, smo na tem mestu zapisali: “Ko bo vse tole za nami, bo treba živeti naprej. In to z ljudmi, do katerih se morda obnašamo tudi neprimerno, izključevalno, bog ne daj nasilno. Zaradi strahu, nevednosti, panike, saj je vseeno zakaj. Zboleli so prizadeti - zadnja stvar, ki jo potrebujejo, je izključevanje iz lastnega okolja.”. Danes ni nič drugače.