Nad oljke temperaturni šoki, smrdljivka in muha

Letos ne bo veliko domačega oljčnega olja. Temperaturni šoki v letošnjem letu - od toplega februarja prek spomladanske pozebe, hladnega in deževnega maja ter julijskega vročinskega vala - so povzročili množično odpadanje plodov oljk z dreves v celotni regiji. Le desetina oljkarjev na območju od Brd do Istre pravi, da odpadanja oljk ni opazila.

KOPER > Kako v oljčnikih rešiti, kar se rešiti da, so govorili včeraj na mednarodnem srečanju, ki ga je pripravil Inštitut za oljkarstvo pri koprskem Znanstveno-raziskovalnem središču. “Na nekaterih legah je izguba pridelka 100-odstotna, na drugih pa so jo nekatere sorte boljše odnesle,” pravi Vasja Juretič, svetovalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

V mešanih oljčnikih so najbolj prizadete toskanske sorte, kot sta leccino in pendolino. Razmere pa so si podobne tako v Brdih, Vipavski dolini, na Krasu in v Istri.

Še prezgodaj za oceno škode

Za končno oceno, kolikšno škodo so utrpeli oljkarji, je še prezgodaj, saj se plodovi še vedno sušijo in odpadajo z dreves, pravi Marko Devetak iz oddelka za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. “Šele v naslednjih tednih ali mesecih se bo pokazalo dejansko stanje. Vsekakor pa morajo zdaj pridelovalci poskrbeti za varstvo oljk.

Paziti je treba predvsem na oljčno muho, verjetno se bo pojavljala tudi marmorirana smrdljivka, in škodljivce dosledno zatirati,” poziva Devetak. Poleg tega svetuje vse ukrepe, da bodo drevesa v dobrem stanju pričakala prihodnjo sezono, tudi obrezovanje konec avgusta ali v začetku septembra, po rezu pa uporabo registriranih pripravkov za zatiranje škodljivcev in bolezni.

Na trgu bo več tujega olja od vsepovsod

Manj domačega olja pomeni, da bo trg preplavilo olje iz tujine. “Letošnje olje bomo oljkarji zelo hitro prodali. Vemo, da je samooskrba z oljčnim oljem zelo nizka, med 20 in 30 odstotki, odvisno od letine. Letos pa lahko pričakujemo še več tujega olja od vsepovsod. Upam, da so potrošniki podučeni in poznajo simbole, ki zagotavljajo sledljivost in kakovost olja,” opozarja predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre Elvin Klobas.

V okviru interventnega zakona, ki ga je vlada pripravila za povračilo škode po spomladanski pozebi, bodo škodo predvidoma lahko prijavili tudi oljkarji.

Hrvaška Istra in FJK v vojni še z marmorirano smrdljivko na oljkah

Poleg izjemno neugodnih klimatskih razmer so v hrvaški Istri in sosednji Furlaniji-Julijski krajini opozorili na čedalje večjo škodo, ki jo tudi oljkam povzroča marmorirana smrdljivka. “Ker v Istri ni veliko sadja, marmorirana smrdljivka v zgodnji fazi napada tudi oljke, srka sokove in povzroči odpadanje plodov,” pravi Edi Družetić, ki goji 12.000 oljčnih dreves v hrvaški Istri, letos pa ima na drevesih občutno manj plodov kot običajno.

“Pri nas moramo ponekod z lučjo iskati eno samo oljko v 20 let starih oljčnikih. Razmere so milo rečeno dramatične. Oljkarji, ki niso sledili našim navodilom z izdelki za zaščito proti marmorirani smrdljivki, so izgubili več kot 80 odstotkov pridelka,” pravi Franco Diacoli, podpredsednik združenja malih oljkarjev Furlanije. Tako da so še toliko bolj prizadeti oljkarji, ki prisegajo na biološko pridelavo.

“Marmorirana smrdljivka bo v prihodnjih letih naša največja težava. Res so pri nas že naselili japonsko osico, ki je njen naravni sovražnik, a tega učinka še ni,” ugotavlja. “Klima se spreminja in skrbi nas za prihodnost oljkarstva,” dodaja.

“Klimatske spremembe se uresničujejo. Poleg tega smo priča napadom škodljivcev in bolezni, novim škodljivcem in s tem se bomo morali spoprijeti. Naše znanje bomo morali nadgraditi, da bodo naši oljkarji lahko zaščitili svoja drevesa,” po temperaturnih stresih, ki so jih letos doživele oljke, poudarja Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS.

---