Nergačem bi morali ploskati

Čeprav so od referenduma za pitno minili že skoraj trije tedni, se zaradi plebiscitarnosti odločitve njegov odmev še ni izpel. Predvsem, ker je jasno pokazal, da zaščita okolja tudi dejansko, ne le na papirju, dobiva vidno mesto v javni agendi. Upravičeno, čeprav nekoliko pozno. A ne le to. Referendum so sprožile civilnodružbene organizacije in množično podprli ljudje, nastal je torej od spodaj in v nasprotju z mantrami o nezainteresiranih, pasivnih državljanih pokazal, da ljudje imajo moč, če si jo le drznejo vzeti v roke. Okoliščine so sicer od primera do primera drugačne, zgolj to, da se ljudje organizirajo, seveda še ne pomeni, da bodo tudi uspeli. Je pa (samo)organizacija predpogoj, da ima javnost sploh možnost uveljaviti svoje interese.

Tega se očitno dobro zavedajo na Goriškem, kjer je bilo v zadnjem času opaziti zelo živahno civilno družbo, ki ji je sledilo tudi vznikanje civilnih iniciativ. Začenši seveda z občino Kanal ob Soči, kjer se že leta za čisto okolje bori društvo Eko Anhovo. A pravi preobrat v javnosti je zadeva lani dobila s pozivom 600 zdravnikov in zobozdravnikov proti obremenjevanju okolja in ogrožanju zdravja, nato s 7000 podpisi ljudi iz kanalske in sosednjih občin v podporo pozivu za zdravo življenjsko okolje. Ustanovljena je bila civilna iniciativa Danes!, ki se z Eko Anhovo angažira pri onesnaženju pitne vode v Anhovem, pri vprašanju (so)sežiga v Salonitu, se bode s cementarno glede vodnega dovoljenja za črpanje vode ... Tako, kakor ne bomo brez rezerve kupili argumentov Salonita, sicer ne bomo niti vnaprej brezpogojno prikimali čisto vsaki trditvi, ki pride iz ust predstavnikov civilne družbe. Zadeve so preveč kompleksne in daljnosežne, da bi se kar postavili na en branik in vihrali z zastavami. Naših ali vaših. Pa vendar ...

Nosilci moči in oblasti, ko trdijo, da je vse v najlepšem redu, bi morali civilnim iniciativam ploskati. Ali ni v njihovem interesu, da se to dokaže onkraj razumnega dvoma?

Prava vrednost civilnih iniciativ ni v tem, da imajo dokončne in edine prave rešitve, pač pa, da postavljajo vprašanja, ki neposredno zadevajo ljudi, opozarjajo na anomalije in zahtevajo odgovore, ukrepanje in odgovornost. In pri tem ne popuščajo. Oblast oziroma nosilci (politične, ekonomske ...) moči bodo seveda trdili nasprotno, a videti je, da je prav neumorno vztrajanje civilne družbe velikokrat edino gonilo, da se kaj premakne. Civilne iniciative in aktivni državljani so za marsikoga lahko le trop nezadovoljnih nergačev. Ampak: če ne bi bilo nikogar, ki bi dovolj glasno tulil, vrtal, iskal protiargumente, se angažiral, mobiliziral strokovno in laično javnost, organiziral shode, ustvarjal pritisk na odločevalce, imamo zagotovilo, da ne bi bilo kvarnih praks, da se ne bi zadeve pometale pod preprogo, da ne bi bilo samovolje na eni in neukrepanja na drugi strani? Seveda ne.

Bi se ministra Vizjak in Vrtovec, nato pa s stisnjenimi zobmi še HSE, angažirala glede Soče v Solkanu, če ne bi glasu dvignila Civilna iniciativa Radi imamo Sočo, ki je zbrala skoraj 4500 podpisov? Morda, a gotovo je bilo mestni občini laže pri zahtevah o ukrepih za varnost pri Starem jezu, ker so ljudje dvignili glas. Bi občina merila kakovost zraka in ugotavljala, koliko ga livarna onesnažuje, če ne bi bilo historiata pritožb ljudi, tudi čez mejo? Bi se kdo sploh ukvarjal z možnostjo selitve asfaltne baze CPG v Vrtojbi, ki že desetletja puha ljudem dobesedno na dvorišča, če se ne bi organizirala civilna iniciativa? Bi dovolj vztrajno iskali rešitev za obremenjeno srednjo Soško dolino, ki je z azbestom že plačala ogromen davek, in za tamkajšnjo šepavo oskrbo z vodo, če za ovratnik ne bi ves čas dihali “nergači” iz civilne družbe, po Počivalškovo kar “ekoteroristi”?

Sicer pa lahko nosilci moči in oblasti, ko trdijo, da je vse v najlepšem redu, na stvar pogledajo z drugega zornega kota: ali ni predvsem v njihovem interesu, da se to dokaže onkraj razumnega dvoma? V bistvu bi morali civilnim iniciativam ploskati.


Preberite še


Najbolj brano