Tina Trstenjak je srebrna!
Šport
27. 07. 2021, 11.57
, posodobljeno: 27. 07. 2021, 19.51
Tina je res mašina, bi lahko zapisali po še enem odličju najbolj trofejne judoistke v slovenski zgodovini. Danes je v finalu kategorije do 63 kilogramov sicer morala priznati (pre)moč Francozinji Clarisse Agbegnenou, a olimpijsko srebro v Tokiu bo v bogati zbirki lovorik 30-letne Celjanke gotovo imelo prav posebno mesto.
Slovenska judoistka Tina Trstenjak je na olimpijskih igrah v Tokiu
osvojila srebrno kolajno v kategoriji do 63 kg. Foto: Mednarodna judo zveza
TOKIO
> Tudi v športu je včasih pot pomembnejša od cilja. Tina Trstenjak je žepred petimi leti v Riu osvojila vse, kar se osvojiti da. Evropska in svetovna prvakinja je dopolnila svojo zbirko trofej z najbolj čislanim zlatom, olimpijskim, a se pri tem ni ustavila, čeprav so se razmerja moči v naslednjem ciklu spremenila. Tinina naslednica na olimpijskem prestolu, Clarisse Agbegnenou, je medtem postala praktično nepremagljiva, z nesojeno tekmico v tokijskem polfinalu Miku Taširo je slovenska šampionka nanizala dvomestno število porazov, nenazadnje tudi v slovenskih okvirih po članskem preboju Koprčanke Andreje Leški ni bila več nedotakljiva.
S tretjim naslovom evropske prvakinje je, potem ko je razblinila še preostale neznanke o tem, kdo bo zastopal slovenske barve v Tokiu v kategoriji do 63 kilogramov, vendarle napovedala, da bo nared za nov olimpijski izziv. S slovenskim judo gurujem Marijanom Fabjanom se je znova zakopala v valilnico šampionov celjskega Sankakuja, kjer sta kovala načrte o novem odličju, kar v koronskih okoliščinah s potovalnimi omejitvami ni bilo enostavno. Od Aten leta 2004 se je slovenska judoistična odprava domov vselej vrnila z vsaj enim odličjem. Niz je z bronom odprla Urška Žolnir, ki je leta 2012 v Londonu kronala kariero z zlatim odličjem. Njena naslednica v kategoriji do 63 kilogramov jo je v Tokiu s srebrom presegla, a pot do finala je bila vse prej kot odprta.
Ni veliko manjkalo, pa bi se zalomilo že po prvi borbi proti Korejki Heeju Han, s katero se je namučila v podaljšku. “Ves dopoldanski del sem tekmovala z bolečinami v hrbtu, ki so me spreletele sredi prve borbe,” je povedala Trstenjakova. Svojevrstna športna tragedija bi seveda bila, da bi petletni trud izpuhtel v nekaj minutah zaradi poškodbe. “Sploh nisem razumel, zakaj s Korejko ne gre v parter. Kasneje pa mi je Tina povedala, da je zaradi bolečin imela moči le še za en pristop na vse ali nič,” je bil še bolj nazoren Fabjan, ki je v preostalih dveh dopoldanskih borbah trepetal še bolj kot njena varovanka.
Odziv je bil šampionski. Tina je v 2. krogu, v katerem se je morala posloviti domača favoritinja Taširova, kljub bolečinam stisnila zobe in na videz rutinsko opravila s Španko Cristino Cabano Perez. V četrtfinalu pa je lovila prednost Anriquelis Barrios. Odpor Venezuelke je strla v podaljšku in se močno približala odličju. Dobrodošel je bil tudi tekmovalni premor, v katerem je glavno besedo imela zdravniška služba. Za novo medaljo je morala Tina dobiti eno od preostalih dveh borb - in je že prvo
V polfinalu je ugnala presenetljivo Italijanko Marie Centracchio, ki se je ob koncu s Kanadčanko Catherine Beauchemin-Pinard razveselila brona. V ponovitvi finala iz Ria pa je Agbegnenoujeva po podaljšku le ujela manjkajočo lovoriko. Tekmici in prijateljici zunaj tatamija sta uprizorili napet dvoboj, ki je naposled osrečil Francozinjo, Tina pa je bila upravičeno ponosna. “Medaljo sem imela v žepu, zato sem uživala v finalni borbi. Manjša napaka je tehtnico nagnila na stran tekmice,” je povedala Trstenjakova.