Rudarsko delo za olimpijski bron
Šport
26. 07. 2021, 06.02
Prve ne pozabiš nikoli, pravijo. Slovenska olimpijska odprava je že uvodni dan posegla po medalji. Napovedano in pričakovano so zanjo poskrbeli kolesarji na cestni dirki, a pot do brona Tadeja Pogačarja je bila vse prej kot odprta. Šlo je za pravcati lov na skriti zaklad, rudarsko delo pa je opravil kdo drug kot Jan Tratnik.
Jan Tratnik je opravil veliko delo pomočnika za slovensko
odličje. Foto: STA
Idrijčanu se je v cilju kar bliskalo od napora, potem ko je praktično sto kilometrov narekoval ritem na čelu glavnine in pri tem v neznosni vlagi opravil dvojno delo. Topil je prednost ubežnikov in črpal moči slovenskih tekmecev v boju za odličje. “Ni mi bilo težko. V čast mi je delati za Primoža in Tadeja. Na olimpijske igre smo prišli s ciljem, da z njima osvojimo medaljo, saj sta tega sposobna. Užival sem v tem in sem ponosen, da sem del olimpijske zgodbe, v kateri se je videlo, da kolesarstvo ni individualni šport,” je povedal 31-letni Jan Tratnik, potem ko je pred najtežjim vzponom, Mikuni, prepustil glavni oder kandidatom, ki so se udarili za medaljo.
Jan Polanc je imel precej smole z mehanskimi okvarami in padcem, sicer bi verjetno prav on na vznožju zloglasnega klanca prevzel Tratnikovo štafeto in utiral pot klubskemu kolegu Tadeju Pogačarju. Tako pa so teren za akcijo zmagovalcu Toura pripravili kar Belgijci sami. Pogačar ni okleval, ko se je ponudila priložnost. Tovrstne preizkušnje so z zahtevnimi vremenskimi okoliščinami in traso selektivne, hkrati pa ob omejenem številu kolesarjev za razliko od svetovnih prvenstev dopuščajo manj taktičnega nadzora. Naposled je šlo za bitko mož na moža, a ne za boj vseh proti vsem.
Bujakova do 19. mesta
Včeraj so s cestno dirko opravila tudi dekleta. Presenetljivo je do zlatega odličja prišla Avstrijka Anna Kiesenhofer, ki je bila del ubežne skupine. Srebro je pripadlo eni od favoritinj, Nizozemki Annemiek van Vleuten, bron pa prav tako kandidatki za odličje, Italijanki Elisi Longo Borghini. Edina slovenska predstavnica Eugenija Bujak je držala stik s favoritinjami do zadnjega krajšega vzpona pred prihodom na dirkališče Fudži in bila na koncu 19. S tem je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev na olimpijskih igrah, potem ko je Ajdovka Polona Batagelj v Londonu 2012 zasedla 22. mesto.
Tekmec in favorit številka ena je bil po videnem vendarle Wout van Aert. Belgijec je po operaciji slepiča stopnjeval formo na dirki po Franciji ter bil eden najdejavnejših tretji teden Toura, pri čemer je imel to prednost, da ni bil obremenjen s skupnim seštevkom in je lahko za razliko od Pogačarja izbiral etape in hkrati tudi preizkusil pripravljenost za olimpijske igre. Glavno vprašanje za tekmece je bilo torej, kako se otresti van Aerta, ki je v ciljnem sprintu glavnine dobil tudi sklepno etapo na Elizejskih poljanah in pokazal, da je najhitrejši med kandidati za olimpijska odličja. Obenem je konkurenčen, ko gre cesta navkreber, težko pa ga je premagati tudi v vožnji na čas.
Odgovor na trpljenje
V soboto je na olimpijski progi moral pokazati vso svojo raznovrstnost, želja da bi po rojaku Gregu van Avermaetu do Pariza 2024 še tri leta majico olimpijskega prvaka nosil Belgijec, pa se mu ni izpolnila. V ciljnem sprintu preživelih je van Aert za las sicer ugnal na papirju najnevarnejšega tekmeca, a se je moral zadovoljiti s srebrom. Naposled se je zdelo, da je bil z bronom bolj zadovoljen Pogačar, ki je podobno kot v pirenejskih vzponih tretji teden Toura napadal, a na Mikuniju ni mogel narediti (odločilne) razlike.
“Način dirkanja je bil drugačen, kar velja tudi za vročino in vlago. Trpel sem od zadnjega klanca. Poskušal sem z napadi, a to so počeli tudi drugi. Težko je ostati zbran in imeti vedno pripravljen odgovor na tekmečeve juriše,” je povedal 22-letni Pogačar, ki pa je spet pokazal bistrost v ključnih trenutkih. Pravilno je ocenil razvoj dogodkov in ni šel z glavo skozi zid, ko se je Richard Carapaz peljal zlati medalji naproti. Ekvadorec je znova potrdil, da mu bolj kot predvidljivo narekovanje ritma in pozicijski način kolesarjenja, ki je zaščitni znak Ineosa, ustreza gverilski način oziroma napadanje iz zasede. To je naredil na Giru leta 2019, ko je zasukal razmerja moči, vajo pa je ponovil tudi na olimpijskih igrah.
Na Japonskem je bil Carapaz praktično sam svoj mojster v ekvadorski reprezentanci ter se je lahko zanesel le na svoj kolesarski občutek in močne noge. V soboto jih je gotovo imel, ko se je na zadnji špici pred prihodom na dirkališče Fudži otresel še ubežnega sopotnika, Američana Brandona McNultyja. Zasledovalna skupina se je sicer pred odločilni pospeškom Ekvadorca približala na 15 sekund, a je bilo preveč taktiziranja in premalo moči za uspešen lov.
Medalja je medalja
“V naši skupini je bilo precej interesa za osvojitev medalje, a ne najžlahtnejše. Sam sem imel v mislih zlato odličje, potem pa sem uvidel, da je to nemogoče, saj je bil Carapaz premočan. Osredotočil sem se na sprint, adrenalin pa mi je dal ciljni pospešek. Naposled niti ni pomembno, ali sem drugi ali tretji. Medalja je medalja,” je povedal Pogačar, ki je tudi izboljšal najboljšo slovensko uvrstitev na olimpijskih igrah. Do Tokia si jo je s petim mestom iz Aten 2004 lastil aktualni selektor Andrej Hauptman, ki je bil seveda izjemno vesel Pogačarjevega odličja,
“Spet je potrdil tisto, po čemer slovi. Ne naredi nobene napake in če k temu dodamo odlično pripravljenost, je to medalja. Tudi Tratnik je bil fenomenalen. Praktično sam je vlekel glavnino, nihče mu pri tem ni hotel pomagati. Polanc pa se je ob smoli vračal k spremljevalnemu avtomobilu in oskrboval reprezentančne kolege z okrepčili,” je povedal Hauptman, ki si je belil lase predvsem s Primožem Rogličem.
Na Mikuniju, dobrih 30 kilometrov pred ciljem, drugi slovenski adut za vrhunski rezultat ni mogel držati ritma najboljših. Pestile so ga težave s krči v spodnjem delu hrbta, zaradi česar naj bi celo razmišljal, da bi prepustil svoje mesto v sredini vožnji na čas komu od reprezentančnih kolegov, ki so včeraj že zapustili Tokio. Hauptman je to možnost že v izhodišču zavrnil, Rogliča pa bodo poskušali kar najbolje usposobiti za olimpijsko uro resnice.