Prebavne težave psov in mačk

Vzrokov za prebavne težave psov in mačk je nešteto in le redko je to namerna zastrupitev soseda, ki ne mara našega ljubljenca. Morda so težave še pogostejše prav v pomladno-poletnem času, ko si vsi skupaj privoščimo zabave na prostem, na katerih ne sme manjkati dobrot z žara.

V sproščenem vzdušju pogosto tudi nismo pozorni, kje se potika naš štirinožec in kaj vse lahko hote ali nehote pogoltne. Nemalokrat iz pasjih prebavil odstranjujemo palčke ražnjičev, dele kosti, včasih pa tudi večje kose mesa, ki se med požiranje zataknejo in lahko povzročijo tudi zelo hude nevšečnosti. Psi namreč hrane ne prežvečijo, zato so veliki zalogaji, še posebej za male pasme, resnično lahko nevarni. Če že prispejo do želodca, lahko povzročijo slabost (slinjenje, cmokanje) in bruhanje. Bruhanje je sicer varovalni mehanizem in ob srečnem razpletu žival tujek izbruha. V kolikor bruhanje traja dlje od 24 ur, pa je obisk veterinarja nujen. Če trdi delci hrane, predvsem kosti, nekako najdejo pot v črevesje, obstaja možnost zaprtja, ki ga večinoma rešujemo s klistiranjem, večje tujke, predvsem v področju tankega črevesa, pa moramo nemalokrat odstraniti kirurško.

Za kirurški poseg se praviloma odločimo, ko z rentgenskim slikanjem ali ultrazvokom ugotovimo prisotnost tujka in ga s klistiranjem ne moremo odstraniti, ali ko zaradi predolgega pritiska na črevesno steno obstaja nevarnost pokanja črevesne stene in izlitja črevesne vsebine v trebušno votlino. V primerih vnetja trebušne votline zaradi okužbe iz črevesja zdravljenje poteka v bolnišnici in lahko traja več dni, izid pa je vedno negotov. Zato bodite še posebej previdni s kostmi, ki jih naši štirinožci praviloma obožujejo, saj lahko resno ogrozijo njihovo zdravje.

Psi hrane ne prežvečijo, zato so veliki zalogaji, še posebej za male pasme, resnično lahko nevarni.

Težava je lahko tudi velika količina maščobe, v kakršnikoli obliki, še posebej, če običajni obrok naše živali ne vsebuje veliko maščob. Večja količina lahko hudo obremeni trebušno slinavko, kar vodi v vnetje, ki se kaže s slabostjo, bruhanjem in hudo trebušno bolečino. Tudi v teh primerih živali praviloma potrebujejo intenzivno bolnišnično zdravljenje, pri katerem nadomeščamo tekočino in poskrbimo za ustrezno protibolečinsko terapijo. Pogosto imajo psi, pa tudi mačke, težave z drisko, ki je seveda lahko tudi posledica obolenj drugih organskih sistemov, vendar je daleč najpogostejši vzrok prav v težavah s črevesjem. Pri oceni prizadetosti določenega predela črevesja se veterinarji opiramo na lastnikove podatke. Zelo pomembno je, da ste lastniki pozorni na frekvenco blatenja, prisotnost napenjanja in pa sestavo blata - ali je prisotna sveža kri, sluz ali je morda blato temno rdeče do črno obarvano. Pri vnetju tankega črevesa živali običajno blatijo brez napora, blatijo pogosto, v hujših primerih pa je blato temno, kar kaže na prisotnost krvi. Za določanje morebitne pristnosti krvi imamo na voljo preprost hitri test (Haemocult). Če se živali ob blatenju napenjajo in to počno pogosto, je to običajno znak za vnetje debelega črevesa. Blato pogosto vsebuje sluz in včasih tudi svežo kri. Šele na osnovi naštetih podatkov naše preiskave usmerimo v iskanje vzroka in ustreznega zdravljenja.

Vnetje prebavil lahko povzročijo različni zunanji povzročitelji, kot so virusi, bakterije, nekateri protozoji in redkeje paraziti. Večino okužb z naštetimi povzročitelji lahko uspešno preprečimo z rednim zaščitnim cepljenjem in uporabo antiparazitikov. Del prebavnih motenj, ki so posledica neprimerne prehrane, se pogosto spontano pozdravi, zato enodnevna driska še ne predstavlja vzroka za obisk veterinarja. Izjema so le mladiči, pri katerih lahko relativno hitro pride do hude dehidracije in izgube pomembnih mineralov. Blage driske lahko poskusimo umiriti z dietno prehrano in dodatki, ki jih lahko dobimo v lekarni in se ne razlikujejo od tistih pri ljudeh. V primeru, da driska vztraja ali se splošno stanje živali slabša, pa le pokličite svojega veterinarja, ki bo vašo žival pregledal, po potrebi opravil ultrazvočni pregled trebuha in laboratorijske preiskave krvi.

Bruhanje je sicer varovalni mehanizem in ob srečnem razpletu žival tujek izbruha. V kolikor bruhanje traja dlje od 24 ur, pa je obisk veterinarja nujen.

V kolikor obstaja sum, da gre za katerega od notranjih zajedalcev, je priporočljiv tudi pregled blata. Za ta namen svetujemo zbiranje vzorcev blata tri dni zapored, saj se nekateri povzročitelji izločajo periodično. Tako zbrani vzorec po predhodnem dogovoru prinesete na preiskavo. Napotnico za preiskavo bo pripravil vaš veterinar, saj se preiskave razlikujejo glede na iskanega povzročitelja. Pa še opozorilo glede ledeno mrzlih zalogajev: tudi led, zmrznjena živila ali ledeno mrzla voda lahko v večjih količinah vzdražijo želodčno sluznico in prav nič ne prispevajo k ohlajanju organizma.

V upanju, da vas vsaka slabost, bruhanje ali driska vašega družinskega člana ne bosta pretirano zaskrbela in da boste že sami ocenili nujnost obiska veterinarja, vam želim lepa in sproščena poletna druženja.

Prof. dr. Nataša Tozon, predstojnica Klinike za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani


Najbolj brano