Najprej bodo na vrsti tisti, ki čakajo najdlje

Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis za skrajševanje čakalnih dob. V okviru razpisa naj bi na vrsto za poseg prišlo več kot 20.000 pacientov, ki čakajo nedopustno dolgo. Najprej, predvidoma od oktobra naprej, bodo na vrsti tisti, ki čakajo najdlje.

LJUBLJANA > Ministrstvo za zdravje bo za to interventno skrajševanje čakalnih dob namenilo 65 milijonov evrov, Možnost, da kandidirajo za ta denar, bodo najprej dobili javni zdravstveni zavodi. Ko bodo njihove kapacitete zapolnjene, bodo na vrsti koncesionarji, če tudi ti ne bodo zmogli pokriti vseh potreb, pa bodo posege z javnim denarjem lahko izvajali tudi zasebniki.

Paciente bodo začeli klicati sredi septembra

“V središče postavljamo bolnika in izvajanje storitev,” je ob predstavitvi razpisa poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Da bi bolnik čim prej prišel na vrsto, je treba izkoristiti vse vire v zdravstvu. V izogib očitkom, da se bodo zasebni izvajalci okoristili z javnim denarjem, bo razpis dal prednost javnim zavodom.

70.000

pacientov čaka na prvi specialistični pregled,

100.000

pacientov pa čaka na specialistično-diagnostične storitve

Izvajalci se morajo na razpis, ki ga je ministrstvo za zdravje objavilo včeraj, prijaviti do 10. avgusta, deset dni pozneje bo ministrstvo z njimi podpisalo pogodbe. Storitve po tem razpisu bodo lahko začeli izvajati po 1. oktobru, program pa bodo morali izpeljati do konca prihodnjega leta.

S predvidenim denarjem naj bi na vrsto prišlo več kot 20.000 bolnikov, ki trenutno čakajo nad dopustno dobo. “Ključno je, da bomo s tem razpisom omogočili obravnavo tistih, ki čakajo najdlje,” poudarja Poklukar. Pri razporejanju pacientov bodo upoštevali tudi resnost njihovega stanja.

Paciente bodo začeli na posege klicati v drugi polovici septembra iz nacionalnega klicnega centra, ki deluje pri NIJZ. Bolniku bodo ponudili termin pri izvajalcu, kjer lahko pride najhitreje na vrsto. Če bo termin zavrnil, mu bodo ponudili druge termine.

Ministrstvo bo pri izbiri izvajalcev poleg kriterija, ali gre za javni zavod, koncesionarje ali zasebnike, upoštevalo še kriterij časovne izvedbe storitev. “Tisti izvajalec, ki bo ponudil v krajšem čakalnem obdobju več storitev, bo več storitev tudi dobil,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj.

Na seznamu je 31 posegov

Pri izboru storitev, ki jih bo država plačala s tem razpisom, so upoštevali nedopustno čakalno dobo, vpliv čakalne dobe na poslabšanje zdravstvenega stanja in vpliv čakalne dobe na trajanje delavčeve odsotnosti z dela. Za zdaj je na seznamu 31 različnih posegov, ministrstvo pa dopušča možnost, da glede na sprotne potrebe seznam tudi razširijo ali spremenijo skupno razpisano vrednost za določen poseg.

Seznam kaže, da na operacijo sive mrene nesprejemljivo dolgo čaka 674 pacientov, na operacijo krčnih žil 1967 pacientov, na kolonoskopijo, ki ni v okviru Svita, 3045 pacientov, na endoprotezo kolka 399, endoprotezo kolena pa 843 pacientov.

Iz Ortopedske bolnišnice Vladoltra so nam potrdili, da so tudi pri njih najdaljše čakalne dobe za edoprotezo kolka in kolena ter za določene posege na hrbtenici. Zaradi odliva pacientov h koncesionarjem so kljub covidu-19 uspeli skrajšati čakanje na ortopedske posege na ramenu. Na vprašanje, koliko posegov bodo prijavili na razpis, za zdaj še ne morejo odgovoriti, ker še ne poznajo razpisnih pogojev.

Na seznamu storitev, ki so vključene v nacionalni razpis, so tudi mnoge, ki jih izvajajo v obeh regijskih bolnišnicah v Izoli in Šempetru. V Izoli je na operacijo krčnih žil s stopnjo nujnosti “redno” treba čakati 300 dni, na operacijo sive mrene pa 140 dni. V šempetrski bolnišnici podatki o čakalnih dobah kažejo, da bi pacient z redno napotnico na endoprotezo kolena čakal do maja prihodnjega leta, na endoprotezo kolka pa do avgusta prihodnjega leta.

Nacionalni razpis bo namenjen skrajševanju čakalnih dob za vse stopnje nujnosti. Denar za izvedbo razpisa bodo za paciente, ki imajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovile zdravstvene zavarovalnice, za tiste, ki niso dopolnilno zavarovani, pa državni proračun, je pojasnil Cugelj.

---