Ko pri stotih um dela sto na uro

Kdo ne bi rad živel dolgo? Če le življenje daje veselje in ni (pre)polno muk, je lahko človek srečen, če mu narava nameni dočakati visoko starost. Redkim je to dano, še redkejšim pa tudi, da dolgo živijo polno, kolikor je možno. Med slednje spadata Olga Strgar in Amalija Beltram, stanovalki novogoriškega Doma upokojencev. Dočakali sta sto let, pri tem pa si na nek način celo delali družbo ...

Za dom upokojencev v Novi Gorici velja, da so tam praznovali že mnogo stotih rojstnih dni. “Odkar sem jaz tu, pa bo kmalu 30 let, jih je bilo odločno več kot 20,” pravi delovna terapevtka v tej ustanovi Mojca Jejčič. Že zaradi vloge, ki jo opravlja v domu, je namreč sodelovala pri vseh teh slavjih, ki so zaradi starosti slavljencev nekaj čisto posebnega. Spominja se, da so pred nekaj leti imeli dvojni rojstni dan stanovalk, ki sta na isti dan dopolnili več kot 100 let. Letos, pred nekaj dnevi pravzaprav, pa so obeležili podoben in na neki način še bolj poseben dogodek. Stanovalki Olga Strgar in Amalija Beltram sta na isti dan dopolnili 100 let.

Ena ima dvakrat 50, druga pa štirikrat 25 let

“Ko smo Amaliji povedali, da bi ji naredili slavje skupaj z Olgo, je sprva odklonila, češ da nič posebnega noče,” pripoveduje Jejčičeva. Morda pa je 100-letna priučena šivilja iz Nove Gorice, rojena v Volčji Dragi v revni družini kot tretja od štirih otrok, zgolj vajena skromnosti. Jejčičeva in kolegice so se dogovorile, da če prav ne bo šlo drugače, jo bodo prepričale, naj pride vsaj voščit svoji vrstnici iz Ročinja, materi dveh otrok, babici petim vnukinjam in prababici 14 pravnukom. Ki pa se slavju ne bi odrekla, še več, imela je dve.

“Ko smo Olgi hudomušno povedali, da je Amalija videti kot ženska, ki ima dvakrat 50 let, nas je vse presenetila z odgovorom: 'Aha, potem pa jih imam jaz štirikrat 25!'”

Mojca jejčič delovna terapevtka

Kot vedo povedati v domu, se namreč Olga, rojena v Baški Grapi in poročena v Ročinj, nekoč tovarniška delavka v Salonitu, ki ji ni prihranil niti azbestoze, vedno lepo opravi. Enako kot Amalija zmore pri 100 letih sama skrbeti zase, hodi brez pomoči bergel ali tako imenovanih hojc, in zna vliti dobro volni s humorjem. “Ko smo jo s sodelavko vprašale, kaj bo oblekla za slavje, je hudomušno odgovorila, da tangice. Za šalo smo jih ji tudi pripravile,” je enega lepših trenutkov ob pripravah na dvojni rojstni dan opisala Jejčičeva.

Stoletnica Olga Strgar je vedno rada urejena. (Foto: arhiv DU Nova Gorica)

Nato pa se je spomnila na še en “biser” njihove Olge. Ko so ji namreč povedali, da ji pripravljajo rojstni dan skupaj z Amalijo, je odvrnila, da slednje ne pozno, in vprašala, kako je videti. Ker je humor pol zdravja, so ji odgovorili, da izgleda Amalija tako kot ženska, ki ima dvakrat 50 let. “Aha, potem pa jih imam jaz štirikrat 25,” je po pripovedovanju Jejčičeve odvrnila Olga. No, Amalije naposled ni bilo treba malenkost pretentati, potomci, med katerimi je recimo tudi član znane glasbene skupine Elvis Jackson, so jo prepričali, da je prišla tudi sama praznovat.

Amalija še pridno šiva

Ob dvojem slavju je ponovno oživel tudi domski pevski zbor - oživel zato, ker je take dogodke preprečevala korona. Ni manjkala torta in seveda ne darila. Med drugim sta prejeli sliki drevesa življenja, upodobljenega ne z barvami, pač pa z drobnimi kroglicami iz krep papirja. Prejeli pa sta tudi na nek način posebni torbici, polni bonbonov: šlo je za torbici, ki ju je sešila Amalija.

Amalija Beltram pri stotih še vedno šiva. (Foto: osebni arhiv)

Kajti letom navkljub Amalija redno sede za šivalni stroj in dela na njem za potrebe doma. “Če kdo potrebuje skrajšati ali podaljšati hlače, Amalija to naredi,” pravi Jejčičeva. Svoje delo opravlja zelo natančno; če kdo opazi kako pomanjkljivost na svojem izdelku, reče, naj ji ga vrnejo, da popravi. In kdaj tudi prikupno potarna, da je zjutraj zajtrk prepozno, ker bo zamudila na delo. Naokrog sicer hodi s pomočjo hojce, je pa v domu šele kako leto, saj je vse do 99. leta stanovala doma, četudi ne sama.

Priredili so ji kar dva rojstna dneva

Če strnemo, združuje obe slavljenki poleg dneva rojstva tudi to, da jima v mladosti ni bilo lahko. Olga je pri treh letih izgubila mamo in morala pri devetih stran od doma za preživetje. Amalija se je po pripovedovanju svojcev rodila v revščini, od doma je pri 14 letih odšla služit za šiviljo. Obe sta se med vojno pridružili partizanom, takrat pa je Amalija doživela tudi hudo izgubo, ko so ji nacisti ubili očeta. Olga pa je kasneje podobno izgubo utrpela takrat, ko je prezgodaj umrl sin.

Ampak ostali sta vnukinji, še tri jih ima po strani svoje hčere Jožice, ki se je poročila na Dolenjsko, in ker so na sveti seveda tudi že Olgini pravnuki, kot rečeno 15, je ob njenem jubileju v novogoriški dom upokojencev prišla cela skupina Olginih svojcev in po “partyju” pripravila “afterparty”, če naj se tako izrazimo. Jejčičeva ne pomni, da bi kdaj v domu poleg ustanove same še svojci pripravili ločen rojstni dan za koga od stoletnikov. In to rojstni dan, kot se šika. “Med drugim so se vsi odeli v enake majice, mislim, da je na njej pisalo prvih 100 let,” je povedala delovna terapevtka.

Obema so prišli seveda čestitati še drugi in v domu je bila ta dan prav posebna energija. Čestitamo ji seveda tudi mi, želimo jima, da ostanete bistrega uma, da jima zdravje ne bo nagajalo. In se nadejamo, da jima bo tudi ta zapis polepšal praznovanje. Če smo kaj napisali drugače, kot bi oni sami, pa naj si zapomnita in nam ob priložnosti povesta. Če ne prej, pa ob njunem naslednjem rojstnem dnevu.

---