Adutov za olimpijska odličja še ni zmanjkalo

Primorska košarka ima na olimpijskih igrah v Tokiu kar štiri predstavnike. Tretjino reprezentance! Koliko pa ima resnih košarkarskih klubov? Niti enega! Že vidim mnoge, ki bodo ob tej trditvi vihali nosove. Saj ima Primorska vendar kar nekaj košarkarskih klubov. Toda v zgornjo kategorijo bi sodili prvoligaši, po možnosti tudi z večjimi ambicijami. A teh že nekaj časa ni več, z izjemo ene kratke nedavne zgodbe, ki je neslavno propadla. Prvoligaši so bili pri nas nekoč kar enakomerno razporejeni. V Istri in na Krasu Koper in Kraški zidar, v osrednjem primorskem delu, segajoč na Notranjsko, je vladala Postojna, severno Primorsko pa je večinoma zastopala Idrija, ki je lahko računala tudi na neverjetno navijaško podporo. Z izjemo sežanske košarke, kjer je sedanji klub ista pravna oseba kot v starih časih, so povsod drugod zrasli novi klubi. V prvo ligo trenutno ne morejo, so se pa, če nič drugega, večinoma začeli zavedati, da bo treba temelje graditi z domačimi košarkarji. Pred 20 leti se je reprezentanco sestavljalo pretežno z igralci iz slovenske lige, zdaj pa je položaj drugačen. Praktično vsak, ki želi igrati pomembnejšo vlogo, mora v tujino. Slovenska liga tone in je v mednarodnem merilu postala nekonkurenčna, klubi pa zavračajo možnost igranja v evropskih tekmovanjih Fibe, saj bi jih tudi kratka evropska avantura stala skoraj celoten letni proračun. In prav neverjetno je, da je mimo komaj dobro leto in pol od zloma zadnje koprske košarkarske zgodbe, pa so že vsi pozabili nanjo. Tudi to je (na žalost) slovenska klubska košarka.

Kar se reprezentance tiče; slovo najbolj talentirane generacije, ki tega nikoli rezultatsko ni dokončno potrdila na velikih tekmovanjih, ni neizbežno pomenilo konca vidnejših uvrstitev na teh tekmovanjih. Glavnina kakovosti se je osredotočila na nekaj igralcev in predvsem v fenomena Luko Dončića, ki včasih sam zaleže za tri. Je kot neke vrste Martin Krpan slovenske košarke.

Res se moramo vprašati, kako so možni taki vrhunski dosežki, če pa venomer poslušamo o skromnih sredstvih, objektih in ostalem potrebnem zaledju v primerjavi s tekmeci.

Slovenija je športni čudež. V določenih športih imamo dva ali tri vrhunske tekmovalce, na katerih leži celotno breme rezultatskih uspehov in tem uspeva biti v pravem trenutku v pravi formi, kar je statistično že kar neverjetno. Na drugi strani prežijo velike nacije, kjer je že priti v reprezentanco podvig, potem pa se jim na velikih tekmovanjih z nekaj aduti za kolajne načrt podre, osamljeni Slovenec pa se veseli odličja. V kolesarstvu sta se našla dva, ki spravljata v obup mednarodno elito, ki premore neskončno večje tekmovalno zaledje, število ekip, da denarja niti ne omenjamo. Res se moramo vprašati, kako je to možno, če pa venomer poslušamo o skromnih sredstvih, objektih in ostalem potrebnem zaledju v primerjavi s tekmeci. Gre tu za naravni talent, športni sistem, podedovan iz drugih časov, večjo predanostjo športu od drugih? Težko je konkretno potegniti črto. Najbrž gre osnovo iskati v vsebinsko bogati in raznovrstni športni vzgoji v domačem izobraževalnem sistemu. Talent je v teh krajih nedvomno prisoten, saj tudi nekatere ostale države bivše Jugoslavije premorejo izvenserijske športnike. Gre pa tudi v veliki meri tudi za družinske projekte, ko je za uspehe (ali vsaj resen zagon kariere) zelo zaslužna podpora družine - od denarja do logistike.

Slovenija po številu medalj na olimpijskih igrah na prebivalca sega v sam svetovni vrh. Slovenski športniki in športnice so skozi zgodovino olimpijskih iger moderne dobe osvojili 12 zlatih, 18 srebrnih in 26 bronastih medalj v posamičnih športih. Nekaj medalj so Slovenci osvojili tudi člani reprezentanc v rokometu, nogometu in košarki. Med najtrofejnejšimi športi na olimpijskih igrah so gimnastika, alpsko smučanje, smučarski skoki, veslanje in judo.

Koliko jih bo tokrat v najbolj nenavadnih poletnih igrah moderne dobe? Vsaj ena bo. Doslej se brez odličij še ni vrnila še nobena olimpijska delegacija. Adutov za več kolajn je vsekakor dovolj.


Preberite še


Najbolj brano