Solinarji potrebujejo 45 dni lepega vremena

Tradicionalna pridelava soli v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah bi morala biti v polnem razmahu, naša sogovornika Dario Sau in Aleksander Krizman pa bi imela slabih pet minut časa za pogovor in nič več. Tako pa ga imamo v neskončnost. Gledamo vremensko fronto, ki prihaja s Hrvaške, in vemo, da bo spet deževalo. “Rosilo bo,” nas popravi Dario Sau, “samo rosilo.” In ker je natanko tako bilo, je že danes zvečer pričakovati nove kristale domače soli.

Odpri galerijo

SEČOVLJE > Solinarji so te dni pridni in potrpežljivi, skrbijo za svoja solna polja in kristalizacijske bazene ali kavedine ter čakajo na vroče, sončne dneve. Da bo leto drugačno, jim je povedal že maj, ki je obilno namakal zemljo in tudi solna polja. Vanje je vnesel blatne delce in mulj, kar je zahtevalo ponovno izpiranje bazenov s svežo morsko vodo.

“Dno bazena mora biti vedno čisto,” poudari Dario Sau pomen biosedimenta ali sezonske petule, izjemno čvrste snovi. Ko jo pobožamo, se prepričamo, da je ne le čvrsta, temveč na otip še raskava kot brusni papir.

25

ton soli so zaenkrat letos pridelali solinarji

“Ob lepem vremenu bi imel že 15 ton soli”

Začetek julija je prinesel novo nevihto, ki je dala solinarjem precej dela. Med njimi so vsi pridni, nekateri pa še malo bolj, in takšen je Aleksander Krizman iz Sečovelj, ki je solinar že od leta 2003, ko je končal srednjo šolo in se odločil za pot “belega zlata”. Dario Sau ga predstavi kot člana ekipe približno 15 mladeničev, ki so ob svojem prihodu prenovili 22 solinskih polj in solinam prinesli nujno potrebno svežo kri. Je med redkimi, ki že ima svojo sol - približno dve toni je letos pobral. “Če bi bila sezona normalna, bi imel že 15 ton in več pridelane soli. Sezone seveda niti približno ni konec in še vedno jo lahko rešimo. Vse je odvisno od vremena. Če bi lepo vreme brez dežja vztrajalo vsaj en mesec, bi bilo že dobro,” pove Aleksander Krizman, ki upa, da bo pridelal vsaj 90 ton soli.

Iskali deset, dobili štiri solinarje

Navdušenja in idealizma, ki bi na solna polja pripeljalo nove solinarje, dandanes ni videti. Na letošnjem razpisu je družba Soline, ki upravlja s solinami v Sečovljah in Strunjanu, iskala deset solinarjev, dobili so štiri. Prazna polja so k sreči zasedli najemniki, eno polje je še vedno brez solinarja in sameva.

Trenutno v solinah aktivno dela deset redno zaposlenih solinarjev in še 12 najemnikov. Obdelujejo 26 aktivnih solnih polj, med njimi je 22 solnih polj s 24 kristalizacijskimi bazeni in štiri solna polja z 18 kristalizacijskimi bazeni.

Proizvodni potencial teh solinskih polj bi ob primernih pogojih znašal 65 do 70 ton soli na dan. Pa to ni veliko. Leta 1995, ko je pridelek dajalo kar 55 solinskih polj, so pograbili 230 ton soli dnevno.

“Po pripravi polj potrebujemo vsaj 50 do 55 pobiranj, kar naj bi zadovoljilo solinarja in podjetje,” opozori Sau. Tudi sam je letos najel eno solno polje in pomaga pri pridelavi soli na tradicionalni način. “Vsi zaposleni smo vzeli po eno solno polje, da se izvlečemo iz te krize,” pripadnost tradicionalni pridelavi soli izpostavi Dario Sau.

Danes bi povprečno dobra letina prinesla 2500 do 3000 ton soli, v izjemnih sezonah, kakršna je bila nazadnje leta 2012, pa so je pridelali kar sanjskih 4913 ton.

Družba si še vedno ni opomogla od leta 2014, ko zaradi deževnega poletja niso imeli sploh nobenega pridelka in so se morali zanašati izključno na zaloge iz preteklih let. Zaradi klimatskih sprememb je občasno dosegajo nekoč povprečne količine soli in jim še zmeraj ni uspelo obnoviti zalog.

700 let dolgo izročilo

Že kot mladenič je Dario Sau stopil v solinarske bazene ter se vanje po študiju kemijske tehnologije v Ljubljani vrnil. Leta 1989 je postal vodja pridelave, kar je še danes njegov uradni naziv, novembra pa odhaja med upokojence. Čisto zares, pravi, ne bo si premislil in tudi naslednika je že vzgojil, a nam ga bo predstavil ob pravem času.

Kdorkoli bo prevzel njegovo mesto, bo še naprej gledal v nebo in upal, da bo sol našla svojo pot tako do nas, malih potrošnikov, kot do velikih, stalnih odjemalcev soli, kot so Pršutarna Lokev, nekateri slovenski sirarji in še ostali, tradicionalno pridelani soli zavezani proizvajalci hrane.

Pač skladno s tradicijo, po kateri v Krajinskem parku Sečoveljske soline in Krajinskem parku Strunjan pridelujejo sol v skladu s 700 let starim izročilom in samo s tradicionalnimi orodji. Solna polja so v državni lasti, za gospodarsko dejavnost pridobivanja soli pa ima koncesijo podjetje Soline, ki je v lasti Telekoma Slovenije in upravlja s solinami v Sečovljah in Strunjanu.

---