Več kot 86 odstotkov volilcev proti zakonu o vodah

Volilci so z veliko večino zavrnili novelo zakona o vodah v vseh volilnih okrajih v državi. Za zakon o vodah je po 98 odstotkih preštetih glasov glasovalo 13,5 odstotka udeležencev referenduma, proti pa več kot 86,5 odstotka. V opoziciji so se začeli vrstiti pozivi, da ta vlada nima legitimnosti.

Odpri galerijo

SLOVENIJA > Po 98 odstotkih preštetih glasov je proti zakonu glasovalo 651.000 volilcev.

Vizjak: Referendum se je ugrabil in zlorabil

“Referendum se je ugrabil in zlorabil za druge politične cilje. Ljudje so odreagirali čustveno. Bodrilo in spodbujalo se jih je s pamfleti, ki nimajo zveze s samim namenom zakona,” je komentiral minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ko se je kazalo, da bo referendum uspel. Poudaril je, da si bodo na ministrstvu ne glede na rezultat še naprej prizadevali za ohranjanje okolja, narave in voda. “Tudi namen in cilj tega zakona je bil takšen - kako dodatno zaščititi priobalni pas, omejiti gradnjo in nameniti več denarja za vzdrževanje vodotokov. Žal so ljudje glasovali tako, kot so,” je dejal. Pravi, da bo cilj njegovih prizadevanj še naprej zagotoviti denar za vzdrževanje vodotokov, da nam vode, ko prestopijo bregove, ne bi več delale škode.

96 prijav kršitev volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je prejela skupno 96 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Obravnava jih 23. Izstopajo objave na družbenih omrežjih.

Poziv k novemu poskusu nezaupnice

Še pred razglasitvijo rezultatov so se začeli politični odzivi. “Danes smo zavarovali vodo, zdaj je treba zavarovati še demokracijo. Čas je za spremembe. Ljudje so sporočili tudi, da vlada Janeza Janše nima njihovega zaupanja. Predsednik vlade, ki ima tako nizko podporo ljudi, ne more uspešno voditi Slovenije in najbolje bi bilo, da odstopi. To je večinska volja ljudi!” je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Po njenem mora opozicija resno premisliti o morebitnem novem poskusu konstruktivne nezaupnice za predčasne volitve.

Koordinator Levice Luka Mesec je udeležbo označil kot fenomenalno, kar da kaže, da se Slovenija demokratično prebuja. Rezultat po njegovem kaže, da državljani nočemo imeti države, kjer par politikov s strani vlade diktira politiko.

“Gre za zmago narave, gre za zmago ljudi in gre za jasno in močno sporočilo, da ta vlada nima legitimnosti,” je komentiral predsednik in poslanec LMŠ Marjan Šarec: “Poslanci, ki doslej niso verjeli, da ta vlada nima podpore ljudstva, so dobili potrditev, da ljudstvo te vlade ne podpira.”

Janez Janša je na poziv k odstopu odgovoril na twitterju. “Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame,” je tvitnil in se zahvali vsem, ki so glasovali.

Na nekaterih primorskih voliščih je bilo treba čakati

Na istrskih voliščih, kjer je navadno udeležba na referendumih med nižjimi v državi, je tokrat vendarle glasovalo več ljudi. Precej več kot ob drugih referendumih in volitvah se je privilo za glasovanje zunaj stalnega prebivališča. Na koprskem volišču omnia je bil tokrat volilni imenik na 29 straneh. Dopoldne je bilo treba v avli koprske upravne enote čakati v vrsti. “Sem na dopustu v Žusterni in sem se prvič prijavila za glasovanje tukaj. Glasovala bom proti,” nam je razkrila upokojenka iz Ljubljane.

V Desklah pred voliščem je Katarina Velušček povedala: “Čeprav sem tako imenovana milenijka, so me starši vzgojili, da je udejstvovanje na volitvah in referendumih ne le moja (težko priborjena) pravica, ampak tudi in predvsem dolžnost. S tokratnim glasovanjem proti spremembam zakona o vodah sem izrazila svoje nestrinjanje s trenutno politično garnituro in z zakoni, ki se že nekaj časa sprejemajo v interesu kapitala, na pa v imenu ljudstva, za katerega naj bi politiki delali. Če referendum uspe, od slovenskih zakonodajalcev pričakujem, da vsaj začnejo podpirati odločitve volilcev, ki so jih na ta dobro plačana mesta tudi postavili.”

Tudi Evgen Šuligoj v Novi Gorici je bil jasen: “Glasoval sem proti spremembam zakona o voda ni pričakujem, da se razveljavijo. Ker če bi zakon že zdaj res omogočal gradnjo na priobalnih zemljiščih, bi se ta zgodila, torej ne bilo potrebno nič spreminjati. Tudi pravniki opozarjajo, da zdaj velja bolj zapletena procedura za odobritev gradnje ob vodah, v kateri se ljudje na neke odločitve laže pritožijo. Novi zakon bi te varovalke žal odpravil.”

---