Poleti pijmo dovolj vode

V teh dneh je vročina za vsakogar preizkušnja, saj se mora naše telo nenehno prilagajati na temperaturne spremembe, kar lahko krepko poslabša naše počutje. Vsakdo ve, da je potrebno še več piti in jesti tako hrano, ki pomaga našemu telesu, da ohrani ravnovesje.

Voda je za pravilno delovanje srca in možganov zelo pomembna. Če pijemo dovolj vode, celice delajo dobro, saj voda uravnava njihovo prostornino in tudi pretočnost in volumen krvi v obtoku. Več krvi pomeni več hrane, več kisika ... Pri zdravju velja načelo, da kar je dobro za srce, je tudi za možgane in obratno. In kakor možgani ne prenesejo suše, tudi srce trpi zaradi dehidracije telesa. V neki obsežni ameriški študiji so ugotovili, da redno pitje vode in vzdrževanje normalne hidracije organizma zmanjša kar za 60 odstotkov nevarnost za srčni infarkt ali možgansko kap v primerjavi s tistimi, ki so spili le po dva kozarca vode na dan. V povprečju velja, da je za normalno hidracijo organizma potrebno spiti okrog liter vode na 30 kilogramov telesne mase na dan.

Količina je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov in narave dela vsakega posameznika. V raziskavi so potrdili, da v poletni vročini potrebujemo še več vode. Več pitja vode potrebujejo vsi srčni bolniki, tudi vsi s sindromom popuščanja srčne mišice, potem ledvični in sladkorni bolniki in tisti, ki uživajo zdravila z diuretičnim učinkom.

Najbolje je piti čisto svežo tekočo vodo

Manjši delež vode, ki jo potrebujemo za normalno hidracijo organizma, pa lahko pridobimo z uživanjem sadja (na primer jagode, lubenice, melone) ali zelenjave (zelena, redkev). Dr. Robert Benton, direktor klinične raziskave o pomenu pitja čiste vode za dobro delovanje srca pri Capital Cardiology Associates, pa opozarja, da nikakor ne bi smeli piti sodavičnih sladkih ali umetno oslajenih pijač, ker škodijo možganom in srcu. Prav tako odsvetuje uživanje izotoničnih pijač in predlaga, naj raje pijemo vodo.

V možganih je kar do 85 odstotkov vode, deset odstotkov več kot drugod v telesu. Toda možgani ne smejo izgubiti niti odstotka vode, sicer ne morejo delovati. Voda zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, daje mladostno energijo, pomaga premagovati utrujenost, vrne spanec, redči kri, poveča učinkovitost rdečih krvnih teles in imunskega sistema. Voda pospešuje obnovo DNK in drugih procesov v celicah, preprečuje ali zavira bolezni, tudi degenerativne, spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev.

Voda in kri

Voda je nujna za delovanje vseh celic in vseh biokemičnih procesov v telesu. Je nujna sestavina krvi in skrbi za normalno pretočnost krvi, da ta zlahka teče po žilah. Samo kri primerne gostote lahko prispe tudi v najbolj oddaljene kotičke telesa, v prav vse celice in jim prinaša hranilne in zaščitne snovi. Voda je najboljše sredstvo za redčenje krvi, celo bolj kot zdravila, predvsem zato, ker krvi ne samo redči, marveč vzdržuje njeno normalno gostoto.

Poleg hranil in zaščitnih snovi pride s krvjo v celice tudi - voda. Ta je, kot rečeno, pomembna za potek biokemičnih procesov in za hidracijo celic samih. Če ne uživamo zadosti vode, da bi vsaj nadomestili tisto, ki smo jo izločili z dihanjem, skozi črevesje, ledvice in kožo, začnejo celice izločati vodo nazaj v kri. To je nujno, da se kri ne bi preveč zgostila in bi se njen pretok upočasnil ali skoraj ustavil. Toda če celice izgubijo več kot tretjino svoje vode, umrejo. Posledice so lahko usodne. Že to opozarja, kako pomembno je piti vodo. Redno v presledkih in v zmernih količinah, naenkrat kozarec ali dva.

Kakšna je barva vašega urina?

Indikator zadostnega pitja vode je barva urina. Če je ta svetlo rumena ali le rahlo rumeno obarvana, potem smo normalno hidrirani. Če je urin temno rumen ali intenzivno oranžen, potem je naše telo hudo dehidrirano. Pa vendar tudi v tem primeru ne smemo spiti velikih količin vode naenkrat. Voda je namreč tudi diuretik in prevelika količina vode naenkrat, ki jo organizem ne more sprejeti, se izloči z urinom. Skupaj z njim pa izgubimo tudi dragocene minerale, ki jih telo potrebuje kot elektrolite v procesih.

Zaradi vročine najbolj trpijo srce in žile. Zdravniki svetujejo, naj uživamo lahko hrano, veliko tekočine in naj gremo v senco. Za vse, ki imajo težave s srcem in ožiljem, to še ni dovolj. Tudi lahka hrana mora biti uravnotežena in nuditi vse, kar možgani, srce in telo kot celota potrebujejo.

Pomislimo, kaj poleti uživajo domačini v Sredozemlju, tudi v Istri. Prevladujejo ribe, od zelenjave pa paradižniki, paprika, tudi pekoča, blitva in špinača, korenja, čebula in česen. Od začimb so nenehno pri roki rožmarin, lovor in bazilika. In znanstveno potrjeno je, da Sredozemci statistično še najmanj zbolevajo za srčno žilnimi boleznimi, čeprav so bolj izpostavljeni vročini in soncu.

Rožmarin uravnava krvni tlak

Lep primer je italijanska obmorska vas D'Accciaroli južno od Salerna, kjer je bilo v času raziskav pred kakim desetletjem med 700 vaščani več kot 80 stoletnikov. Med njimi skoraj ni bilo demence in tipičnih starostnih bolezni srca in ožilja. Vaščani uživajo veliko rib, ki jih sami nalovijo, zelenjave z domačega vrta ter sadja in oljčnega olja. Vsak dan hodijo s svoje pobočne vasi na morje in nazaj. Pa še dvoje: v D'Accciaroli nenavadno veliko uporabljajo - rožmarin. Skorajda ni jedi, pri kateri ga ne bi uporabili. In pijejo dobro domače vino, ki ga sami pridelajo.

Rožmarin znižuje visok krvni tlak in zvišuje nizkega. Pospešuje kroženje krvi, izločanje želodčne kisline in žolča, preprečuje napenjanje, pomaga pri zaprtju, ženskam pa uravnava menstruacijo. S svojimi olji tudi pomirja telo in duha.

In za konec: strarogrški recept za bolezni srca: strt česen, zmešan s sirom feta, paradižnikom in oljčnim oljem.


Preberite še


Najbolj brano