Prevarantka, nesojena rešiteljica ali pionirka transspolnosti?

Štiridelni dokumentarec The Lady and the Dale je eden od najbolj presenetljivih izdelkov letošnje HBO produkcije. Začne se kot zgodba o “nedolžnih” serijskih prevarah, ki svoj vrhunec dosežejo s trikolesnikom The Dale, kateri naj bi rešil zagato, povezano s pomanjkanjem goriva v ZDA v 70. letih, konča pa kot zgodba o žrtvi transspolne stigmatizacije.

Vezni člen omenjenih zgodb je Elizabeth Carmichael oziroma Jerry Dean Carmichael. Ta je že od malih nog ubiral krajšnice in iskal lahek zaslužek, ko je zaživel samostojno življenje, pa je te “spretnosti” še bolj izpilil. Skakal je tudi iz zakona v zakon in bil poročen kar štirikrat, imel pa je deset otrok. Šele pri četrti ženi Vivian Barrett Michael, s katero je imel pet otrok, je našel razumevanje in podporo za življenje onkraj zakona, prav tako pa je ta sčasoma sprejela moževo odločitev, da zaživi kot ženska, kot Elizabeth Carmichael.

Po pričevanju njegove hčere Candi iz zadnjega zakona tudi preostali bratje in sestre niso imeli večjih težav z očetovo “tranzicijo”. Morda tudi zato, ker so to spremembo dojeli kot še en, začasen način, da se oče izmuzne roki pravice. Candi sicer z nasmehom na obrazu postreže s številnimi anekdotami iz njihovega vznemirljivega življenja, dejstvo, da so se neprestano selili in spreminjali identiteto, pa je bilo za družino del njihovega vsakdana. Po njenih besedah kljub zelo razgibanemu in napetemu življenju v njihovi družini ni nikoli manjkalo ljubezni. Skratka, po njenih besedah sodeč so živeli precej idilično življenje, vse dokler se ni Elizabeth podala v svet ameriške avtomobilske industrije.

Nesojena rešiteljica naftne krize?

Na vrhuncu ameriške naftne krize, ko se je skorajda vsak Američan ubadal s tem, kje bi dobil še kaj goriva, je Elizabeth prišla na idejo o avtomobilu na tri kolesa, ki bi porabil občutno manj bencina kot tedanje običajne ameriške “avto ladje”. Mediji so pograbili obetavno zgodbo in zgovorni ter zelo prepričljivi Elizabeth namenili veliko prostora, posledično ta ni imela težav s prejemanjem množičnih predujmov bodočih kupcev. Tu pa se zanjo začnejo velike težave, saj je očitno stopila v prevelike čevlje. Za nameček po njeni preteklosti začne brskati znani ameriški novinar Dick Carlson z ekipo, v ospredje serije pa se začne vse bolj prebijati tema o prvi medijsko bolj izpostavljeni transspolni osebi v ZDA in sistemski stigmatizaciji, ki ji je bila podvržena.

Serijska prevarantka ali žrtev?

Pod režijo se podpisujeta Nick Camillleri, ki se je že več let navduševal nad pozabljeno zgodbo o Elizabeth Carmichael in iskal vire financiranja za realizacijo dokumentarca o njej, in Zachary Drucker, sicer ameriška trans ženska multimedijska umetnica in producentka serije Transparent in dokumentarca This is Me, ki je v seriji z veliko senzibiliteto obdelala transspolni vidik. Pomanjkanje arhivskega vizualnega materiala sta nadoknadila z igrivimi animacijami in še posebej v prvih dveh delih na sproščen, a vseeno konsistenten način predstavila Elizabethino ozadje, brez olepševanj. S številnimi sogovorniki, tako iz družinskega kroga kot inženirji iz njenega avtomobilističnega obdobja, in kombinacijo arhivskega materiala sta sestavila zelo kompleksen portret ženske, pri katerem se gledalec ne more odločiti, na katero stran bi se postavil. Na Carlsonovo, ki Carmichaelovo vidi kot prvorazredno prevarantko, ali tisto, ki v njenem liku vidi predvsem prvo veliko zgodbo o sistemski diskriminaciji transspolne osebe. Skratka, gre za zelo zanimiv lik, ki je zaradi teme transspolnosti zelo aktualen in še danes v družbi sproža veliko nerazumevanja. Morda se zato lahko v prihodnje nadejamo še kakšne zanimive filmske obdelave zgodbe o Elizabeth Carmichael.

---