Bosta Riba in Argo vikendaški naselji?

Če bo izolski občinski svet na današnji seji v drugem branju sprejel predlog odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN), bosta dve veliki območji ob morju, Argo in Riba, po vsej verjetnosti postali vikendaški naselji. Na obeh so namreč predvideli, da bo lahko skoraj polovica vseh stavb stanovanjskih, čeprav je bil Argo doslej namenjen turističnim zmogljivostim in muzeju ribiške industrije, Riba pa kulturnemu centru.

IZOLA > Tako za območje Argo kot Riba predlog OPN navaja, da “površine stanovanjskega programa ne smejo doseči 50 odstotkov BTP stavbe”, BTP ali bruto etažna površina stavbe pa pomeni skupno površino vseh etaž nad nivojem terena.

Na omenjene odstotke se nanašajo tudi v Dutb, kjer “investicijsko zemljišče Argolina” že kakšno leto prodajajo za 8,86 milijona evrov (brez davka) kot “odlično zemljišče za turistične in stanovanjske objekte”. Opozarjajo tudi, da občina zanj sprejema OPN, zemljišče namenja centralnim dejavnostim in na njem dovoljuje stanovanjski program, ki ne sme doseči omenjenih 50 odstotkov.

“Malo opremo” kupili izrecno za nov kulturni center

Ko je občina na javni dražbi Primorja v stečaju novembra 2019 za 660.000 evrov kot predkupna upravičenka kupila malo več kot 3350 kvadratnih metrov veliko zemljišče nekdanje tovarne Mala oprema (izklicna cena je znašala 380.000 evrov), je podžupan Vlado Marić za Primorske novice povedal, da “na tem območju načrtujemo gradnjo kulturnega centra”. V povezavi z zanimivo lokacijo ob morju in velikim zanimanjem zanjo (za nepremičnino so se potegovali podjetji Gasspar nepremičnine in Go-doti ter Mate Matjaž) je pojasnil še, da je marsikdo tam videl poslovno priložnost za gradnjo stanovanjskih objektov, apartmajev, in zatrdil, da takšne vizije niso skladne z željami in načrti občine.

Župan dvakrat snedel besedo?

Pa vendar so nam v kabinetu župana Danila Markočiča še konec maja lani zagotavljali, da je na območju Arga “prepovedana gradnja novih stanovanj in počitniških stanovanj (apartmajev) za trg”. Tako so nam zatrdili, ko smo jih vprašali, kaj še predvideva predlog OPN za območje Arga poleg muzeja ribiške industrije ob ostankih tovarne, ki imajo status kulturnega spomenika oziroma industrijske dediščine.

Konec maja lani je namreč občina napovedala, da bo od Dutb kupila malo manj kot 3600 kvadratnih metrov pozidanih stavbnih parcel na območju Arga oziroma slabo sedmino 2,37 hektara velikega zemljišča. Čeprav ga je Dutb že takrat prodajal po skoraj 374 evrov za kvadratni meter, je občina štiri parcele dobila za manj kot šest evrov za kvadratni meter.

Od stanovanj do apartmajev

Elitno stanovanjsko sosesko Argolina so na območju Arga snovali že v času županje Brede Pečan, a so se temu Izolani odločno uprli in preprečili takšno pozidavo. Investitor bi bilo gorenjsko podjetje MPM Engineering, ki ga je takrat vodil Boštjan Čokl, nekdaj tesno povezan z največjim slovenskim podjetjem za inženiring, Smeltom. Ko je v bližini morja govora o stanovanjih, to pomeni vrtoglavo prodajno ceno, zaradi katere si jih lokalni prebivalci težko privoščijo. V takšnih primerih investitorji običajno tudi predvidijo več manjših - počitniških - stanovanj, ki pa jih uradno ne označijo za apartmaje, kajti za nakup apartmajev velja bistveno višji davek na dodano vrednost in znaša 22 odstotkov, medtem ko za stanovanja velja 9,5-odstotni.

Še bolj nenavadno pa je, da so nam v Markočičevem kabinetu še sredi aprila letos zagotavljali, da bo “nov kulturni center ob promenadi v osrčju Izole” ter da občina pospešeno pripravlja prostorske podlage za območje nekdanje Male opreme in Ribe.

Urbanistične preverbe še brez stanovanj

V ta namen je občina od junija lani sodelovala s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani pri urbanistični preverbi tako za območje nekdanje Male opreme in Ribe kot za območje nekdanje tovarne Argo ob dimniku. Naloge so se lotili v treh skupinah pod vodstvom uveljavljenih profesorjev, kot so dr. Alenka Fikfak, Janez Koželj in mag. Alessio Princic, v vseh skupinah pa so morali po navedbah iz občinske uprave na obravnavano območje umestiti bodoči kulturni center, zunanjo prireditveno ploščad in interaktivni muzej ribiške industrije.

Kakorkoli že, še sredi aprila letos so se študentje arhitekture ukvarjali s temi preverbami, ki ne bi smele vsebovati stanovanj, koliko so stale občino in ali jih je kasneje preklicala, nam ni znano. Iz predloga OPN pa izhaja, da bodo nov kulturni dom zgradili tam, kjer je zdajšnji, čeprav so v občinski upravi še nedavno delili mnenje kulturnikov, da v strnjenem delu med Bazoviško ulico in Ulico oktobrske revolucije ni mogoče načrtovati sodobne novogradnje in zadostnega parkirišča.

Novi kulturni dom tam, kjer je zdajšnji

Kot zdaj kaže, nameravajo objekt kulturnega doma porušiti in ga nadomestiti z novim. Pri nadomestni gradnji naj bi upoštevali, da bi bil objekt dolg največ 36 metrov in širok 28 metrov ter visok 15,35 metra (stolp nad odrom pa še 3,35 metra več). Vhod bi bil z Ulice oktobrske revolucije, servisni dostop pa z Bazoviške ulice, za kulturnim domom bi uredili 12 parkirnih mest.

---