Pri delu na soncu so ogroženi vsi
Zdravje delavcev, ki delajo na vročini in soncu, je ogroženo, zbolijo lahko za težkimi boleznimi. Takih delovišč je tudi na Primorskem veliko: pod pripeko delajo solinarji, ribiči, kmetje, gradbinci, luški delavci ... Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ob pomoči Združenja dermatovenerologov s kampanjo Za varno delo na soncu opozarja delodajalce in zaposlene na zagotavljanje varnega dela na prostem in na zaščito.
Delo v solinah je odvisno od suhega vremena, vročine in sonca, kar
je za zdravje solinarjev lahko nevarno, zato naj bi uporabljali več
zaščitne opreme. Foto: Tomaž Primožic/FPA
SLOVENIJA
> Za zavarovanje delavcev, ki delajo na soncu in vročini, velja niz predpisov in ukrepov, so včeraj spomnili strokovnjaki Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega UKC in Združenja slovenskih dermatovenerologov, ki so tiskovno konferenco pripravili na gradbišču v Šmartnem.
Izpostavljenost ultravioličnim (UV) žarkom povzroča okvare, ki vodijo v rakave bolezni kože in oči. Zaradi dela na soncu pride do dehidracije, pregrevanja, slabosti, glavobola, vročinskih krčev, vročinske kapi, več je delovnih nezgod.
Ukrepi za varno delo na prostem
skrajšati čas izpostavljenosti soncu, zlasti med 10. in 16. uro,
zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci,
oprema delovišč s premičnimi senčniki in zastori,
povečanje števila odmorov v senci,
na senčnih oazah mora biti na voljo sveža ohlajena voda,
delavec mora vsako uro spiti od 0,6 do liter vode,
namestitev senčil na delovne stroje in opremo,
uporaba zaščitne opreme delavcev: majice ali srajce z dolgimi rokavi, dolge hlače, lahka in ohlapna, gosto tkana oblačila, pokrivala za zaščito glave, uhljev, vratu, nosu, ramen, zaščitna sončna očala, zaščitne kreme ...
preprečiti delo brez majice in v kratkih hlačah.
Strokovnjaki svetujejo dolge rokave in hlačnice ter kapo, ki s ščitnikom pokrije vrat in uhlje ter uporabo zaščitne kreme. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Škodljivi UV žarki
UV žarkov ne čutimo, so pa prisotni ves čas, ko je sije sonce, poudarja dermatovenerologinja Ana Benedičič. Svari pred napačnimi razlagami glede tvorbe vitamina D: “Ta nastaja med majem in septembrom. Če je oseba svetlopolta, za tvorbo vitamina D potrebuje le trikrat na teden od 10 do 15 minut na soncu.”
3000
Slovencev vsako leto zboli za kožnim rakom
600 izmed njih za melanomom
150 jih vsako leto umre zaradi kožnega raka
Tanja Planinšek Ručigaj iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana izpostavlja pomen dobrih in zdravih praks zlasti za delavce na gradbiščih. “Vsekakor bi morali tisti, ki so prisiljeni delati na prostem, imeti boljše pogoje za zaščito pred soncem.”
Tudi ribič sodi med poklice, ki so zaradi sonca in vročine bolj nevarni za zdravje. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Kdo je v nevarnosti?
Med najbolj izpostavljenimi sončnemu UV sevanju in delu pri visokih temperaturah so solinarji, gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, policisti, vojaki, poštarji, branjevke in številni drugi.
Blaž Valič z Inštituta za neionizirana sevanja omenja koristi zaščite. Oprma, kot so majice in kape s ščitnikom za vrat, uhlje in ramena, nudi do 50-kratno zaščito in omogoča za toliko daljše zadrževanje na soncu. “Kar je primerljivo s kremo z zaščitnim faktorjem 50. Visoko, približno 90-odstotno zaščito nudijo tudi kakovostna zaščitna očala.”
Vplivi na zdravje
Že pri kratkotrajni intenzivni izpostavljenosti sonce škodi zdravju, delavci na prostem pa so izpostavljeni dalj časa. Njihova koža se na izpostavljenih delih pospešeno stara, postaja suha, neelastična in zgubana, pojavljajo se razširjene žilice, neenakomerna pigmentacija, na najbolj izpostavljenih delih lahko postane rdeče zakrknjena. Tam se lahko pojavijo predrakave spremembe, kasneje različne vrste kožnega raka. Med slednjimi je najnevarnejši pigmentni kožni rak ali melanom.
O UV sevanju
UV indeks je najvišji junija in julija, ob 13. uri po poletnem času, v jasnem vremenu, v tanjšem ozonskem plašču (ozonski luknji), v gorah, okrog ekvatorja in na vodah ter ob njih. Ravnajmo po pravilu: ko je naša senca krajša od telesa, moramo nujno ostati v senci in se umakniti pred soncem.
UV sevanje lahko okvari tudi oči. Že kratkotrajna izpostavljenost na nezaščiteni roženici in veznici povzroči hudo opeklinsko vnetje z rdečino, bolečinami in solzenjem, kar začasno onemogoči vid. Dolgotrajna izpostavljenost UV sevanju povečuje tveganje za nastanek sive mrene, zgodnejše okvare očesne mrežnice in pojav rakavih sprememb na očesu ter koži okoli oči.
Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam zaradi znojenja in premalo tekočine onemogoči vzdrževanje normalne telesne temperature in povzroča dehidracijo ter pregrevanje, kar zaznamo kot slabost, glavobol, omotičnost, vročinske krče, tudi nevarno vročinsko kap.
Delavci so na soncu manj zbrani, delajo napake, to pa botruje nezgodam pri delu.
Naloge delodajalcev
Inštitut in dermatovenerologi vodijo kampanjo za varno delo na soncu. Delodajalce spodbujajo k ukrepom za zaščito delavcev, prilagojenim naravi dela, zaposlene k zaščiti in varovanju zdravja.
Delodajalci bi morali opredeliti tvegana delovna mesta in odrediti nujne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti in varovanje zaposlenih. Za to so med drugim nujni drugačna organizacija dela (zgodaj zjutraj, pozno popoldne, v izmenah), zaščita delovišč s senčili, zaščitna oblačila in oprema, uporaba zaščitnih krem, opremljenost delovišč z navodili za zaščito ...